 |
| Maribor |
Si upamo to najprej s sabo?
Si upamo priznati, kaj nam več ne služi?
Sama sem mojstrica megle in ogledal in dima. Skrivalnice. Že
davno sem začutila, da je kaj bilo konec, pa sem želela reševati.
No, si vsaj zdaj ne očitam, da nisem naredila vse. Ker sem.
in tudi drugim sem dopustila, da so pokazali vse neumnosti, ki so jih mislili
pokazati, do konca.
Si upam biti resnična? Pristna? Si upam pokazati, kdo sem v
resnici? Poslušati svoje srce, četudi vem, da drugi ne bodo presečni nad mojo
odločitvijo?
Lahko povem vsaj na lep način.
Kako lahko je potlačiti svoj jaz in se podati na nekaj, kar
ni čisto moje. Samo tiho sem. Malo potrpim in je konec.
Zdaj pa mi je to vedno bolj moteče. Boli me. Tako mo je
moteče, da ne morem spregledati. Ne morem lagati niti drugim. Niti sebi. Ne morem
iti preko sebe. Ne morem.
Pa saj to je dobro.
Saj je normalno, da so drugi kdaj razočarani. Bodo že našli
boljše poti.
Ljubek sijoč srečen iskren igriv sončen srčen pristen vesel
nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je pustolovščina pristnosti.
