Zdaj je čas! Prisluhni svojemu srcu!

Kako si kaj, moja ljuba, moj ljubi?

Kako kaj ustvarjanje dni po svoje? Si dovoljuješ malo razvajanja? Si dovoljuješ biti to, kdo si?

Točno tako! Zdaj je čas!

Prisluhni svojemu srcu. Zdaj je čas, da mu res slediš. Naj srce vodi!

Bodi čarobnost! bodi veselje! Bodi z vsem srcem to, kar si! Zdaj je čas, da zacvetiš!

Pa saj bi rada – rad cvetela – cvetel?

Pa saj bi se rada – rad počutil – a dobro?

Pa saj bi rada – rad vzljubil – a svoje lepo ljubko srčkano življenje?

O tem sem razmišljala. Kaj si bomo mislili, ko bomo sedemdeset ali osemdeset? O tem je tudi govorila Dobra vila Maja. Raje bi čutila notranje zadovoljstvo, da sem srečna, da sem bila izpolnjena, kot o tem, kaj vse sem si kupila materialnega. Saj materialno ni slabo. Sploh ne! Ampak po čem si je vredno zapomniti življenje so dogodki, pripetljaji, smešni zapleti, norosti, ko je res bilo noro dobro! torej zbirajmo zaklade srca, kot bi rekla moja sestra!

Res je, čuj! (Prevod za neštajerce… Res je, čisto res! Čuj!)

Ljubek sijoč srčkan pristen dan!

Cmok!

Objem!

Cmok!

P.S.: Življenje te kliče! Kaj imaš zasedeno z neumnostmi!?! Čas je, da jih odložiš! Življenje kliče!

Očitno so se morale zgoditi poplave!

Že nekaj časa nazaj sem brala Osha. Sodelavec me je navdušil za njega. Prebrala sem več knjig. Potem pa sem imela izposojeno to Pogum – radost drznega življenja. No, ampak to knjigo sem vzela zraven na morje. Brala sem jo tudi na stranišču. Potem pa so bile poplave iz tuša. Pozabila sem, da imam knjigo pri roki, pri toaletni školjki. Na tleh. To knjigo iz knjižnice je zalilo. Do konca! Čisto mokra je bila! Uspela sem jo posušiti! Ampak je imela tako nagubane liste! Seveda sem kupila novo za knjižnico. Obtičala pa sem s to. mojo. Poplavljeno. Glede na vse, kar se je zgodilo, me je minilo branje Osha. Takrat sem mislila, da ima preveč drzne nesprejemljive poglede na svet in sem ga bila sita! Mogoče so poplave prispevale…

Zdaj po tolikih letih, pa sem jo privlekla iz knjižne police. Zdaj pa mi je tako dragocena knjiga. In cenim Osha, ker mi vedno pove resnico. Vedno. Zanimivo je in zabavno.

Očitno, da so se morale zgoditi poplave! Takrat še nisem bila pripravljena na modrost Osha! Zdaj pa sem!!!

»Rodili ste se, na ta svet ste prišli z življenjem, z zavestjo, z izjemno rahločutnostjo.

Ne umrite, dokler ne razvijete pristne biti.

Samo nekaj srečnežev živi in umre z zavedanjem pristne biti – vedo namreč, da je življenje večno, smrt pa je utvara.«

Osho, Pogum – radost drznega življenja

Ne umrite s pesmijo v srcu.

Kaj vas kliče? Kaj se želi ustvariti skozi vas? Kaj želi biti rojeno skozi vas? Kaj želi Vesolje ustvariti skozi vas?

Zdaj pa to dopustimo!

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan! Vedno bolj pristen!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost v vseh pogledih. Sputimo jo v svoje sobane srca!

Čarobnost si ti!

Ptuj

Kako ti kaj pljuska veselje? Kot nežna sapica in rahli valovčki ali vali navdušenja?

Meni je definitivno vedno nov val. Ne glede na hitrost, uživam v njem. Prav rada imam zvok morja. Poslušam samo šumenje valov. Spodaj pod oljkami. To pa je bilo tako lepo. Čisto pri morju! Zraven privezanih bark, čolnov. Pa tako dobre pene na kavi so mi vedno naredili!

Lahko pa zdaj uživam v tem trenutku!

Lahko si naredim valove na youtubu. Si sama skuham kavo in uživam v razgledu! No to je zdaj moje življenje. Uživam!

Danes sem odkrila tako lepo drevo. Pol je cvetelo belo, pol pa roza. Vedno je bilo tam. Baje. Ali kot se reče, vedno no. Ampak danes sem ga zares opazila.

Kaj je danes lepega v vašem življenju, kar še do zdaj niste opazili? Vdih? Sonce? rože? Užitek, da obstajamo?

Vdih!

Izdih!

Sem to, kdo sem. Točno taki kot smo, smo dragoceni!

Ljubek krasen barvit mavrično prelivajoč dan!

Objem!

Cmok!

P.S.: Čarobnost si!

Nasmehni se! Daj no, saj gre!

Kako kaj smeh?

Smeh je pol zdravja!

Zdaj ga še bolj potrebujemo!

Kojc, Martin Kojc, pa piše tako:

»Smeh sodi vsekakor k najučinkovitejšim sredstvom, s katerimi krepi narava naše telo. Pogoj, da se smejemo res od srca, so vselej le prešerne in vesele misli. Te misli uskladijo vse procese v telesu, ki so si prišli navzkriž. Za duhovno delovanje so kakor olje za stroj. Preprečijo namreč trenje, ki ga povzroča enolično, naporno vsakdanje življenje.«

Kojc že ve! In velja mu zaupati! Prav prijala bi kakšna dobra komedija. Zares! Ali pa Mr. Bean. Kdaj sem kaj nazadnje gledala?

Bilo je tako smešno, ko je imel policijskega psa, pa ga je ven zaprl. Potem pa so se norije samo stopnjevale. Res je bilo smešno!

Kako lepo se je smejati! Obožujem to! sicer pa se mi vedno zgodi kakšna bedarija.

Našla pa sem tudi stare slike od mojega psa Rikija, ki je bil pravi nagajivec. Pa tako prikupen je bil! Malo pa ga pogrešam, ker je vedno kaj ušpičil. Upam, da imate ob sebi kakšno žival, ki vam polepša dan.

Jaz imam zdaj ptice. Ne vem, kako se lahko usede čisto na vrh breze, velika ptica, vrana, črna velika vrana in drži ravnotežje na tako tankih vejicah. Pa še dolgo je sedela tam. Nekaj mi je prišla povedati, samo ne vem kaj.

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan srečen zabaven nasmejan navihan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik. Uživajmo! Danes!

V mojem obdobju...

Kam mine ta čas?

Skoraj bo že zime konec?

Skoraj imam občutek, da mi polzi skozi roke. Veliko ustvarim. Rada bi še več.

Nekaj bi še samo napisala.

Egoizem.

Kako si egoistična!

To je nekaj, kar ti reče nekdo, ko bi rad, da narediš kaj po njegovo. Kdo je potem egoist?

Malo me je to pretreslo. Saj ne!

Ampak sem začela razmišljati o tem. Bolj in bolj!

Ženske smo po naravi nesebične. Rade dajemo ljubezen. Prav čutimo, kdo kaj rabi. To nam je v naravi.

Zdaj pa je čas v mojem obdobju, ko bom bolj začela slediti svojim sanjam. Sin odrašča. Je že kar velik. Skoraj glavo večji od mene. Zdaj se dela ta prostor, ko imam več časa. za uresničevanje sebe. Za sebičnost.

To dobro dene.

Seveda se ne mislim preseliti na otok in vse zapustiti, kar imam tukaj. Rada sem tukaj. Niti ne mislim izginiti, če me bo potreboval in me potrebuje sem tu.

Nastaja pa nova soba, kamrica, kjer lahko nastajam.

In če bi se znova vprašala, kaj si želim postati, ko bom velika, mislim, da zdaj kot kdajkoli prej bolj vem, kar si želim.

Leta prinesejo zrelost. Ali poglobljene. Čeprav sem slišala od pisca komedij, da kdo je bil butec v šoli, je še vedno.

Očitno je potrebno nekaj notranjega klica, ki te vseeno kliče k pravi naravi.

Tega pa imam na pretek. Vedno sem bila radovedna. In ta radovednost poteši mojo notranjo naravo po rasti. Postajam bolj srčna in pristna. Zase.

Ljubek pristen srčkan pisan srečen unikaten zabaven lahkoten nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in polnost. Bodimo danes sočutni do sebe in bodimo radi to kdo smo. Vsi drugi so že res zasedeni! To je dobro!

Pa res je to! Čudoviti smo!

Kaj sploh cenim, kar imam? Ali vedno hitim v novo dogodivščino?

Mislim, da ne cenim dovolj! Saj vem! Imam vse! Pa saj je na sploh tako, da je vse poskrbljeno. Ali da sem preskrbljena. Kako čudne besede! Nič mi ne manjka!

Kaj pa jaz delam?

Najdem stvari, ki pa bi lahko bile boljše in se potem sekiram zaradi njih. Malenkosti. Drobnarije. Nič kaj takega!

Lahko pa se navadim drugače!

Kaj pa je dobrega!?

Kaj pa gre odlično?

Kaj pa mi je vešč na meni?

Kaj pa mi je všeč na drugih? In jih potem gledam skozi to!

Kaj pa gre v pravo smer?

Pomembno je, da iščem dobro. ker kar iščemo, to ponavadi najdemo. Kot bi rekli, tudi dlako v jajcu, če je treba.

Pa ni treba!

Kaj si želim imeti prav, ali biti srečna?

Kaj mi je bolj pomembno?

Seveda si želim biti srečna! To izberem vedno! Če me zdaj vprašaš! Če na pa sigurno trmoglavim pri svojem.

Ampak zdaj vem. Lahko izberem srečo! Lahko izberem sebe. Lahko izberem, da se počutim dobro! lahko izberem, da bom uživala, ne glede na vse.

Pa še nekaj bi mi zdaj Kojc rekel, če bi bil tukaj. Si našla mir s tem? Ali čem drugim? Kaj je tvoj mir in zaupanje?

Sem. našla sem mir. Sem kje sem. zdaj to sprejemam. In grem z veseljem naprej!

Še vedno so pa moje navdušenje sestavljanke! Zdaj pa mi gre kar dobro! verjetno sem sestavila komaj tretjino! Pa kaj! Tako se začne! In komaj čakam, da gremo naprej! Seveda si želim, da sestavljam naprej! In jo tudi bom! Prav čarobno je košček za koščkom videti, kaj nastaja. Vsak košček je čisto nelogičen. Verjetno so jih dali preveč ali premalo! Ko pa najdem košček, ki točno pristaja v drugega, to pa je čisti užitek!

Tako je verjetno v življenju. Lahko tiščimo noter stvari, ki mogoče niso prave za nas. ampak, ko pa je prava stvar, pa se prilega popolno!

Ljubek sijoč čaroben izjemen razkošen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Čudovita si! Čudovit si!

Pa saj ni treba dramatizirati! Malo? Eh!

Pa se je začelo!

Skoraj pomladno vzdušje!

Saj bo! Veselje, da je pomlad! Skoraj tukaj, no!

Saj še bo sneg! Upam!

Če ne ga pa bomo poiskali!

Kaj je ironija vse ali je?

Ali je parodija?

Ali bolj komedija!?

Mislim, da je vse malo zmešano.

Tu smo.

V tem lepem trenutku.

Tu sem. v tem lepem trenutku.

Kaj je res življenje namenjeno temu, da smo čimbolj v zdaj? da čimbolj polno doživljamo zdaj?

Da sem res prisotna v polnosti v tem trenutku?

Očitno je, da res.

Očitno je, da naj sledim svojemu sijaju, edino vodilo, ki ga pravzaprav imam.

Ampak si upam?

Si upam?

Ali bom živela normalno življenje?!

Včeraj sem se tako zabavala! To je zame popolnost! Energija zabavnosti je bila v zraku! Zdaj pa naprej!

Rada grem naprej!

Če me že vse vleče in sili naprej!

Dobro!

Saj bo zanimivo! Saj bo pestro! Saj bo super! Lahko se zabavam ob tem!

Končno bom delala, kar me res veseli!

Ah, kaj če bi se sprostila. Nič takega se ne bo zgodilo! Zabavala se bom ob tem!

No, pa ne dramatiziraj!

Saj ves čas delam, kar me veseli!

Tudi zdaj! in se trudim še bolj poslušati svoje srce. Rada sem malo stran od vsega, da se res lahko slišim!

Zdaj pa nekaj!

Dovolj je bilo skrbljenja! Lahko sem vse, kar sem si kdajkoli želela biti! Zdaj! To pa tudi!

Ljubek sijoč pristen pisan sončen mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost! In navdušenje! In polna ljubezen! Zdaj!

Saj vem. Osnove!

Dajmo no, kaj je naše pravo veselje? Kaj nas navdušuje? Kaj je tisto, kar je čisto noro in dobro in pravo za nas?

Točno to! Točno to nas drži po konci. To nam daje sočnost in pestrost! Saj smo še živi! No potem pa tako tudi živimo! Zares!

Danes pa brez izgovorov!!!

Kaj pa mene zdaj v tem trenutku navdušuje!?

Slikanje. Videla sem tako veliko platno. Moram ga imeti doma. to pa je nekaj, kar moram. Saj si bom šla en dan po njega! Res! To pa je zame!

No potem pa bom dala vse barve na njega, kar se jih spomnim in kar jih lahko zmešam. Tako. Za zabavo. In če mi ne bo všeč. Bom to ponovila. Prebelila in začela od znova. Res!

Je pa tu tudi zvezda!

Zdaj ne vem, če bi ji naj sledila! Ampak meni je tako posebna! Prav rada jo gledam! Saj vem! Zvezd je v izobilju! Prava čarovnija je pogledati v nebo in se povezati s to lepoto. Ampak ta je moja! Samo moja! Že to, da jo lahko vsako noč opazim, pred spanjem, ko se zavijem v brlog moje postelje in odeje, to mi daje pravo veselje.

Kaj pa je, kar že zdaj cenim?

Saj vem. Osnove.

Cenim, da sem zdrava. Cenim, da je zunaj tako lepo sonce. cenim, da si bom zdaj skuhala kavo. Danes pa je vrstni red pomešan, ker drugače jo že imam skuhano. Kaj je zdaj to?

No, daj bom skuhala kavo.

Cenim, da imam tako zanimivo družino. Cenim, da imam dom. Cenim, da imam avto! Cenim, da zdaj pišem v postelji, sonce tako lepo vzhaja in tako prikupno čisto majhni, oblački so. Rada imam lepoto narave.

Nikoli mi ni bilo logično! Vse okoli tolik lepote, pa da je ne bi opazili! Če je tu za nas!

Ljubek sijoč navihano zabaven pustolovski dan poln srčkov!

Cmok!

Objem!

P.S.: Že čutiš kaj metuljčke pustolovščine v trebuhu? Zdaj!

Kako sem srečna, da sem šla!

Ah, kako je življenje lepo! Neverjeten večer! Nepozaben! Poslušala sem klapo! Klapo Dalmari! Božansko dobro! uživam v vseh pogledih! To pa je bilo pravo doživetje!

Nikakor da pozabim! To pa je čisto vzdušje! Tako s srcem peto! Kako dobre pesmi so izbrali! Popolnost! Ljubim vse, kdo so! Tako rada imam vse, kar sem! To pa je res bilo za dušo! Nepozabno!

Kaj sem napisala, da sem sedela v prvi vrsti? Kako dobro!

Božansko!

Vsa ta milina pesmi, besedil, me je čisto posrkala. Kdo mi je pel ponoči v postelji? Klape! In kdo me je zbudil?!? Klape!

Bila je ena pesem, ki sem jo tako iskala! Ne najdem je! Tako lepo poje! Kako ko bo prišla pravi čas, bo prišla, da ve, da obstaja in da zaupa, da bo prišla ob pravem času!

Kaj to je moja zgodba slučajno!

Ni čudno, da se me je tako dotaknila!

Zraven meje je sedela gospa, ki se nisva poznali. Od prej. Ampak sva se večkrat pogledali in se nasmejali! Tako dobro je bilo! Pri eni pesmi, moj lipi andžele se je kar jokala zraven od sreče!

To pa je res bilo doživeto!

Pa še sestro do moje babice sem srečala! Kako noro dobro! In ima čivavo! Kako zabavno! Baje da je najmlajša v družini! Pozorno sem jo pogledala! Pa je res imela v kotičkih očeh malo podobnosti z mojo babico. Prišla je samo zato, da me spomni, kako me ima moja babica brezpogojno rada. Kako me je vedno imela in še me vedno ima! Čeprav je ni več tukaj!

Prav čutila sem ljubezen v srcu! To je bila moja ljubezen! Prava radost! Kako sem srečna, da sem šla!

Ljubek sijoč srčkan pristen poln ljubezni dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost! Vse kar iščemo, že imamo v srcu!

Ljudje so tisto, kar res šteje!

Kaj če bi danes povedali svojim, svoji družini, prijateljem, vsem, ki jih imamo v bližini, da jih cenimo? Zakaj bi čakali na rojstne dneve, krize ali bolezni, da nas streznijo in vidimo komaj, kar imamo! Ne!

Tako, pa je dovolj. In to darilo si lahko damo sebi! Odlično se bomo počutili, ko bomo povedali, kar si res mislimo!

Ljudje je tisto, kar res šteje!

Daje ščepec, no bolj polno mero zabave, humorja, pristnosti, drugačnosti, pisanosti, zabavnosti in raznolikosti. Polno lepih toplih trenutkov. Polnost in popolnost je z drugimi. Tudi.

Saj cenim, tudi, da imam čas zase.

Za vso refleksijo. Pogled vase. Navdih, polnjenje! Vse to sem zdaj! Prijateljstva pa dajejo užitek in piko na i.

Kako cenim humor prijatelja! Jasnost! Zabavnost! Tako rada sem v njegovi družbi! Popolnost! Bedno me spravi v smeh! In čisto po resnici vse pove! Tako rada ga imam! Njegovo pristnost! Unikatnost.
Zame je nekaj posebnega! To je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo! Obožujem to!

Tako, koga pa vi cenite?

Cenim tudi prijateljico, ki z mano bere skupaj, kot knjižni kljub, kjer vse predebatirava in dajeva to v prakso! Res je zabavno. Cenim, da si vedno vzame čas!

Pa tudi drugo prijateljico, ki vedno govori s teko razumnostjo in jasnostjo!

Ljubek unikatno lep sijoč pristen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te preseneti. Pusti mu, vsaj malo...

Najprej. Potem. Potem in potem in potem!

Hej, kako uživam! Vse sem, to kdo sem! danes sem dobila največjo pohvalo!

»Ti tako poslušaš svoje srce.«

Pa hvala! Želim si še bolj!

In veš kaj! Imamo notranje vodstvo! In to je naš najboljši vodnik! Vedno!

Zakaj smo navajeni, da vedno iščemo odgovore od zunaj? V knjigah, nasvetih, gurujih…

Ne! Vse imamo v sebi! Hej! Vsi!

In naš višji jaz ima dostop do prasile, kot bi rekel Martin Kojc in je v svojem delu vseveden in vsemogočen. Torej!

Naša intuicija, naše poslušanje svojega srca – je samo izraz notranjega vodstva – našega višjega jaza. Ta pozna pot do mojih srčnih želja in največje izpolnitve in zabavnosti na poti.

Pa torej ni dvoma! Samo poslušam svoje srce! to je to. in dejanja uskladim s tem!

Dejanja! Potem pa samo vadim!

Torej. Koraki!

Najprej.

Intuicija.

Potem.

Dejanja.

Potem in potem in potem.

Vaja!

Pa daj no, če to ni lahko! In cenim Kojca, da mi pomaga se uskladiti s svojim srcem!

Ponovimo.

Poslušaj svoje srce.

Dejanja uskladi s srcem.

Vadi s srcem.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan uskaljen s srcem dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost! Zdaj!

Pisanost sem! In opuščam, kar mi ne služi!

Hej moje drage, moji dragi! Kako kaj danes? Že čutimo to navdušenje? Že čutimo to ljubzene? Že čutimo ta optimizem? Pravljičnost? Čarobnost? Vse je tukaj zdaj! in prav je tako!

Kaj če bi danes praznovali? 

Kar tako! Ker smo!  

Kaj če bi se danes srečali s svojo smrtnostjo in zato še bolj uživali!

Zdaj smo še tu! In to šteje! To je moja radost! To je moje veselje! To je moj užitek! Rada sem to, kdo sem! rada sem polnost in pristnost! Rada sem užitek! To je moje veselje! Rada imam to, kar sem! rada sem vse to, kdo sem!

In še nekaj! imamo v sebi prepričanja, ki nam koristijo ali ne!

Včeraj sem spoznala, da če se počutim manjvredno, ali nevredno, ne rabim nič narediti, da bi dejansko stopila proti sanjam. Zakaj bi sploh kam stopala, če pa tega tako nisem vredna? To mi je dajalo občutek kontrole. Varnosti. Zavetja. Tukaj, kjer sem, mi je vse znano! Uh! Nisem rabila biti nič narediti – prav – ali sploh kaj! Nisem rabila tvegati, da bi bila zavrnjena zaradi sebe. Nisem rabila narediti kaj spontanega in neumnega! In ob tem izgledati čudno ali neumno!

Ta prepričanja so mi včasih služila! Želela so me zaščititi! Vzdrževala so strah! Zdaj pa je čas! Verjamem drugače.

Poznam koga, ki je že uspel? Seveda!

Enako velja za odnose. Verjela sem, da nisem vredna ljubezni. Zato niti nisem koga spustila blizu! Hej, vredna sem ljubezni! Vredna sem, da odprem svoje srce. seveda sem bila prizadeta in mogoče tudi bom! Ampak je vredno tvegati, ker je to občutek, ki mi bogati življenje.

Sama pa sem v visoki vibraciji! Tako da to res lahko pride!

To pa mi je bilo tako spoznanje. Kot bi sonce posvetilo namesto sveče! Adijo pamet! Sploh nisem verjela, da sem lahko uspešna! Sploh nisem verjela, da sem lahko ljubljena, taka kot sem. okoli sebe sem imela zdi, ki me je varoval ne samo pred slabim, ampak predvsem pred dobrim. Zdaj pa odpiram srce! zdaj pa odpiram vse, kdo sem svetu! In svet me ljubi, tako kot sem!

Pa če tudi me ne, sem vsaj polno prisotna. Ampak me! Vem! Čutim!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep srčkan dan! cmok! Objem! Rada vas imam! Uživajte!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje in svet te ljubita! Si upaš dovoliti to ljubezen od znotraj navzven!?

Pa kaj si ti nor!!!

Včasih so dnevi polni akcije, včasih pa so tako, lahkotni. In rada imam oboje. Danes je mešanica obojega. Zdaj, ko se počutim, da sem že najnujnejše postorila, mi ostane lahkoten del!

Zelo bi se ti rada zahvalila, ker si ob meni na tej poti. Pisanje je nekaj, kar mi je v resnično veselje. To je del mene. To je spontano. To je refleksija.

In hvala, da si z mano na poti.

Vse je pot. Ni končnega cilja, samo vmesne postaje.

Učim se še bolj poslušati svoje srce.

Bila sem v zanimivi situaciji. Z zelo prijaznimi ljudmi. Ampak se ni izšlo, ker ni bilo vse tako, kot sem si želela in pričakovala. Ponosna sem nase, da sem poslušala svoje srce. Ponosna sem nase. Uh, kako je bila vznemirljiva odločitev.

Mislim pa, da je bil ključen čas, ki sem si ga vzela vmes.

Premor.

Odmor.

Čas s sabo.

To je tako največ, kar si lahko dam.

Če sem preveč v akciji in zagonu vedno, se niti ne slišim. Ne slišim, kaj mi pravi srce.

Prav sem se odločila. Moj namen v življenju je še zdaj bolj kot kdaj koli, da sledim svojemu srcu.

Počutim se ponosno, vzneseno, srečno, zadovoljno, uresničeno, cenjeno, unikatno. Počutim se, da sem bolj jaz. Počutim se, da sem točno tukaj, kot moram biti. In si želim biti. Vse je zame! Spet se je to izkazalo.

Sem pa zelo hvaležna za izkušnje, ki sem jih nabrala. Hvala vseeno tem prijaznim ljudem! Mogoče pa v drugem življenju. Rada vas imam, in sem hvaležna za tako bogato izkušnjo. Zdaj. V tem trenutku! Moje življenje je izjemno! Zdaj! Ljubim vse, kar se mi dogaja.

No tako!

Zdaj pa berem tako zanimivo knjigo! Kako me je navdušila! Transurfing realnosti! Vaim Zeland! Pa kaj si ti nor! Komaj na osemdeseti strani sem! Čisto sem noter padla! Obožujem! Vam poročam več!

Ljubek srčkan pristen sončen unikatno sijajen pisan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Nekaj še ti moram, želim zaupati! Včeraj me je razveselilo tako lepo presenečenje! Noro dobro! Bom dodala sliko, za hec! To pa me tako osrečuje! Hvala za presenečenje! To sem si vedno želela! Pa še pinki barve je! Obožujem!

P.P.S.: Življenje te obožuje! Čutiš!!!?!!!

Vso Vesolje mi stoji ob strani...

Cenim, da imam tako lepo življenje. Ni se mi treba zanašati nase! V sebi imam to notranje vodstvo. Samo temu zaupam. To je to! Ne rabim se zanašati na svojo moč!

Ne! Vso vesolje mi stoji ob strani. vodi me notranji glas, intuicija… poslušala bom svoje srce. To je moje vodstvo.

Karkoli se bo zgodilo, bo vredu. Zaupam. Vse je v moje najvišje dobro! lahko igram najboljše, kar zmorem in se ne rabim ukvarjati z izidom! Sem samo tam in uživam!

Zakaj bi skrbela? Ne rabim. Nič!

Vse je v moje najvišje dobro! ljubim svoje lepo življenje! Zdaj!

Zaupam angelom, da mi pomagajo. Zdaj jih prosim za pomoč!

Saj ni važna beseda! Angeli, Vesolje, notranje vodstvo, duša. Srce… karkoli. Vem, da mi vsa moč Vesolja, stoji ob strani!

Lahko zaupam?

Se lahko prepustim?

Lahko res pustim Vesolju, da vse uredi?

Zaupam!

Pripravljena sem zaupati.

Če je zame, naj ostane. Če ni, blagoslavljam in grem dalje.

Zaupam!

Ljubek sijoč srčen pristen unikaten srčkan zabaven spontan sproščen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ti si sonce svojega življenja! 

Pristnost v srcu...

Cenim, da sem tukaj v tem lepem trenutku. In kako lepo je ko šumijo krošnje zunaj. Danes sem naredila najlepšo meditacijo sploh!

Sedela sem ob reki. Na mehkem stolu. Slišalo se je šumenje krošnje. Listja. Nekaj je šumelo ali brenčalo v krošnji. Potem pa sem dala noge na zemljo. Kako pa mi to pomaga.

Kar čutim, kako se energija zemlje pretaka vame. Kot bi se neka notranja moč prelivala vame. Kako rada to občutim. To pa mi je čista polnost življenja.

Z lahkoto sem se potopila v notranji mir. Z lahkoto sem se samo umirila. Poslušala sem vodeno meditacijo. Res cenim, da sem se tako hitro potopila vanjo.

Res občutim notranji mir, ko meditiram.

Med meditacijo se spominjam, da sem čutila rahlo mrzlo ali bolj svežo sapico na ramenih.

Mislim, da mi meditacija pomaga bolj od vsega.

Prav čutim notranjo moč. Ampak ne tisto navzven. Na način, da lahko premagam kogarkoli. Ampak navznoter, da sem lahko še bolj pristna v tem, kdo sem.

Nekako sem se umirila v tem.

Nekje sem slišala. Mislim, vem, da od Louise L. Hay. Toliko let smo se krivili, poniževali, se obsojali, grdo ravnali s sabo… ne deluje. Kaj če bi zdaj preizkusili nekaj novega! Se v celoti sprejeli.

Zaupam.

Sem taka kot sem – z namenom. Sem sanje Univerzuma, ki so se uresničile. Zakaj ne bi živela te čarobnosti zame, zdaj?!

Ljubek čarobne pristen srčkan dan poln barv!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi! Le zaupaj! Zate je!

Kaj zdaj? Vzhod ali zahod?

Moje življenje je čisto drugačno. Novo. Pa sveže. Pa saj je enako. Isto. Enako. Ampak vseeno drugače. Čutim to notranjo izpolnjenost. Čutim to veselje. Čutim to lepoto. Čutim veselje.

Danes sem šla na polje sivke! Kako je to bilo dobro! kaj dobro! izjemno! Tako uživam v vseh pogledih. Kako rada imam pestrost in lepoto. Uživam v vseh pogledih in sem samo tukaj. Zdaj sem veselje. Zdaj sem užitek. Zdaj sem vse, kdo sem. popolnoma. Rada imam svoje življenje. Nadredila sme si budilko. Samo zato, da bi videla sončni vzhod. Ljubim moje ljubko življenje. Ljubim v se v njem.

Rada bi samo povedala, kako lepo je bilo. Tam na poljih sivke. To pa mi je čisti užitek. Rada ima pestrost. Želela sem si iti včeraj zvečer. No ne zvečer! Ob sončnem zahodu! Pa je bila taka nevihta.

Potem pa sem si kar predstavljala, kako blato bo tam. Polje sivke. Kako bo to vse pocasto!

Zdaj pa je bilo tako idilično. Rosa se je svetila na travi in sivki. Bilo je idilično lepo. ljubim vse v zvezi  s tem. Ljubim izlete. Zdaj! Kam me bo pot zavlekla!? Ne vem!

Bom pa se čisto prepustila.

Zdaj.

Mislim, da pustim preteklosti, da me še vleče dol. Ampak zdaj, ko se zavedam. Zdaj me ne več. To je prelomna točka. To je trenutek, ko sem lahko drugačna. Ali pa bolj pristna.

Življenje je res lepo. v vseh pogledih. Kaj lepo! čarobno! Zdaj v tem trenutku!

No ne vem ali postajam bolj jaz. Ali se samo lušči, kar nisem jaz. ali pa mi postaja bolj očitno. V obraz! In to mi je tako zabavno. Mogoče ima to kaj z leti.

Želim živeti!

Želim živeti pristno!

Želim živeti polno!

Ljubek sijoč pristen srčkan pisan radosten sproščen srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Zaslužiš si dobro, odlično, super življenje! Tu je! Uživaj!

P.P.S.: Nov svež navdih! Uživaj na sivkinem polju! https://youtu.be/8HR0nkw-fao