Priokus sanj - osvobajam te!!!

Življenje je lepo! Zdaj! Počutim se dobro. Boljše kot prej. Zbudila sem se s tako čudnim občutkom nejasnih spominov na sanje. Nekaj ni bilo vredu v sanjah. Spominjala sem se samo koščkov. Vem, da sem si zanikala neki občutek, potem pa je bil tako očiten, da me je spreletelo kot strela z jasnega. Nekomu že od začetka nisem zaupala, pa sem šla preko tega občutka. Druge sanje so bile, da sem si tako želela biti ljubljena. Bilo je na morju in bila sem tam z ljubim. Pa ni zmogel.

Hm, najprej nenavaden zaključek z zelo neprijetnimi občutki, potem pa hrepenenje po ljubezni. Ne spomnim se točno. Ni mi jasno, kako se je vse razpletlo. Samo vem, da sem potem še ostala na morju sama in našla mir v sebi.

Ti občutki iz sanj so me objeli in me dali v neko čudno obdobje glede partnerstev, ki sem jih doživljala v preteklosti. Kot bi dejansko morala umreti (kot v sanjah) – se zanikati – da bi lahko bila v zvezi. Potem pa se je izkazalo, da so tako ali tako že vseskozi bile laži, tako kot sem že slutila na začetku. Po eni strani zanikanje, po drugi strani hrepenenje.

Seveda sem hvaležna za vsa partnerstva, saj sem zdaj bolj v stiku s sabo in si ne zanikam svojih občutkov – vsaj tako dolgo ne!

Zdaj zaupam, da je pravi odnos tak, ki temelji na pristnosti obeh. Zato je pomemben pogovor. Pa tudi opazovanje. Včasih dejanja govorijo še bolj glasno! Zato rada stopam v zvezo počasi. No, takšna je moja narava, nasploh. Umirjena. Zato zdaj delujem v skladu s svojo naravo. Drugemu pa dajem svobodo, da naredi čisto enako. Skupaj pa ustvarjava simfonijo, to ni enoglasno petje ali preglasovanje – je sodelovanje, ljubezen, ki je obema v užitek.

Se bojim partnerskega odnosa? Se bojim graditi bližino? Še vedno sem vstopila z odprtim iskrenim srcem in to pričakujem tudi od partnerja. Me je strah zaradi preteklih izkušenj in sem zaprla srce?

Moje srce je odprto Ljubezni in Ljubezen domuje v mojem srcu. Bog, angeli pomagajte mi, da se odvežem od vseh strahov in še bolj odprem srce, da se z ljubim lahko najdeva in uživava drug v drugem. Tako je! hvala!

Kako se pa ti počutiš v odnosu? Ali si pripravljena danes malo bolj odpreti srce?

Ljubek srčkan pristen nagajiv lahkoten živahen radosten vesel edinstven fantastičen dan!

🌷 P.S.: Zdaj vem! Bojim se stopiti na nova področja svojega življenja in zares zaživeti! To so mi sanje želele povedati! Zdaj spuščam preteklost. Hvala za vso ljubezen, ki sem jo prejela v preteklosti. Zdaj te osvobajam. Zdaj ti odpuščam. Žal mi je. Hvala ti za vse. Ljubim te. Zdaj pa ti dovolim oditi. Zares!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ...  ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️❤️ Zaupaj svojemu srcu! ... https://youtu.be/fKZLTkhur2g

🎻 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... MIŠO KOVAČ - MALO MI JE JEDAN ŽIVOT S TOBOM ... https://youtu.be/Gcaa5QFMh2w

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

No, zdaj vem. Takrat še nisem!

Saj ne morem, da bi dan šel mimo brez Osha:

»Ko segate višje, ko se vse bolj oddaljujete od znanega in udobnega, rutinskega življenja, spet postanete bolj divji, spet postanete del živalskega sveta. Speti živite kot tiger ali lev. Ali kot reka. Spet se podajate visoko v nebo kot ptica, vse višje. In vsak trenutek varnost, stanje na bančnem računu, žena, moč, družina, družba, cerkev, ugled – vse bolj bledi in je vase bolj oddaljeno. Postanete sami.

Živeti nevarno pomeni živeti tako, kot da je vsak trenutek namenjen sebi. Vsak trenutek ima svojo vrednost, in vi se ne bojite.

Pogumni nepremišljeno stopajo naprej.

Samo tveganje vam jamči, da boste zares živi.

Ekstaza pomeni, da greste ven – ven iz vseh školjk, se umaknete od vseh egov, vseh udobij, vseh zidov, ki so kot smrt. Biti v ekstazi pomeni iti ven, biti svoboden, biti v gibanju, biti del procesa, biti ranljiv, da lahko pridejo vetrovi in gredo skoz vas.«

   Osho Pogum: Radost drznega življenja

Zdaj komaj vem, kako sem srečna, da sem to knjigo namočila v kopalnici, da je ostala zraven mene. Jaz sem jo res potrebovala in vedela je, da jo bom. Sem jo že mislila podariti sodelavcu, ki me je navdušil, da začnem brati Osha, pa je nisem. Vedela sem, da je zame. No, zdaj vem.

Ljubek sijoč pristen pogumen srečen zabaven ekstatičen radosten zanimiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Pustite čarobnosti, da pride do vas. Res je čarobna!

Si res upaš? Pa si res upaš?

Saj ne morem, da ga ne bi omenila. Prežema me. Ne spusti me in to mi je tako fajn!

Seveda govorim o Oshu.

Napisal je, da je radost najplemenitejša oblika poguma. Zagrenjenost pa čista strahopetnost.

Torej, si upaš?

Si res upaš?

Si upam?

To pa je zdaj nekaj drugega!

Si upam biti neizmerno srečna ne glede na vse? Se lahko počutim malo boljše in malo boljše in se pomikati naprej k temu, kar si res želim?

Kako sem lahko največja radost, kar je mogoče? Kako sem lahko srečna brez mej? Tako je! lahko sem! sem lahko presrečna?

To so misli, ki mi dajejo upanje. To so misli, ki so moja popolna radost. To je moje veselje, da sem lahko to, kdo sem. in se celo zabavam zraven. Bonus točke.

Kaj če bi vedno verjeli v rešitve? Kaj niso še vedno prišle? Zakaj pa ne bi zdaj?

Kaj ni zanimivo, kako včasih ne spim, se sekiram, čez dva dni pa niti ne vem, kaj je točno bilo. Kaj šele čez leto ali dve?

Torej bodimo srečni preko vseh mej! Zdaj!

Samo izbira je!

Ljubek sijoč pristen navihan igriv srčen srečen srčkan dan!

Objem!

Cmok!

P.S.: Življenje je čista lepota. Ustavi se, čuti dih, prisluhni bitju srca, narava in vse te vabi v čarobnost.

Pa res! Iz srca!

Cenim, da lahko pišem. Saj vem. To pač rada delam. Kaj pa ti rada – rad počneš? Meni prav mine čas. Prav potopim se noter. Čas pa kar beži.

Je pa res, da ko pa mi ni ali ko se počutim manj kot dobro, pa se izogibam pisanja kot bi imelo kugo. Nočem in ne morem. To je dobro. saj niti nočem jamrati. Čeprav nezavedno jamram. Verjetno, kar veliko. Tako iz navade.

Pa ni treba, da je tako!

Boljše, da sem tiho, če nimam kaj lepega za povedati. Ata je imel prav! Čeprav je to bila interna šala. Samo utišati smo koga želeli. Ali pa je bilo malo drugače. Boljše, da si tiho, če nimaš kaj pametnega povedati. Problem je bil, ker smo bili sami pametni. Vedno smo imeli kaj dobrega za povedati. 
Zabavno je bilo.

Zdaj pa ta vojna med možgani in srcem. Možgani lahko pomagajo srcu, da se uresniči. Lahko delam, kar ljubim in sem vseeno pametna. Ni treba, da je ali – ali. Ni treba, da kaj izključim. Ni!

No, pa da vidimo, kam ta pustolovščina pelje!

Ne pišem iz trebuha, kot bi rekel Partljič, tudi jaz pišem iz srca – ne iz glave! Pa da vidimo to noro dobro pustolovščino!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čisto tvoje. Poslušaj svoje srce.

P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/Qa0tbozXcVs

Sebično! Do konca!

Kaj smo kaj egocentrični danes?

Prav je tako!

Kdo bo pa drugi mislil na mene, če ne jaz sama?

Kdo pa bo drugi polagal pozornost na moja doživljanja, dojemanja, če ne jaz sama?

Sem za sebičnost. Vedno.

Kako sploh lahko kaj damo drugemu, če ne damo sebi? Če nimamo kaj dati? Kako lahko s praznim srcem dajem?

Samo, ko sama sem lepota, ljubezen, povezanost s tem, kar je dobro, kar je prav in je zame, potem imam komaj kaj dati. Tako je in točno tako.

Prav uživam v tem, kdo sem. in v svoji sebičnosti. In to vedno bolj. Mislim, da so kriva tudi leta. Zdaj si upam. Prej pa sem bila kameleon. Me želiš modro, dobro, bom modra, mogoče bi rdečo danes, bom rdeča… v sebi pa sem čutila praznino in jezo. Dozdevalo se mi je, da se samo jaz prilagajam.

No, ampak to je mimo.

Preteklost me več ne rabi. Prihodnost pa me. Preteklost je zaključena. V meni je utrdila, zdaj zares, da je dobro biti sebična, samosvoja. To je ogenj pristnosti, ljubezni, ki mi daje smisel življenju.

Kdo pa bom, če ne jaz sama. Vsi ostali so že zasedeni.  Po navdihu. Oscar Wilde je bil to!

Želim pa si jemati zgled po veličastnih, modrih, intuitivnih ljudeh. To je moj navdih danes.

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost in polnost v vseh pogledih! Čutiš, kako se sreča zgoščuje okoli tebe? To je pristnost in sebičnost! Najbolj pa ljubezen do sebe!

Pa saj ni treba dramatizirati! Malo? Eh!

Pa se je začelo!

Skoraj pomladno vzdušje!

Saj bo! Veselje, da je pomlad! Skoraj tukaj, no!

Saj še bo sneg! Upam!

Če ne ga pa bomo poiskali!

Kaj je ironija vse ali je?

Ali je parodija?

Ali bolj komedija!?

Mislim, da je vse malo zmešano.

Tu smo.

V tem lepem trenutku.

Tu sem. v tem lepem trenutku.

Kaj je res življenje namenjeno temu, da smo čimbolj v zdaj? da čimbolj polno doživljamo zdaj?

Da sem res prisotna v polnosti v tem trenutku?

Očitno je, da res.

Očitno je, da naj sledim svojemu sijaju, edino vodilo, ki ga pravzaprav imam.

Ampak si upam?

Si upam?

Ali bom živela normalno življenje?!

Včeraj sem se tako zabavala! To je zame popolnost! Energija zabavnosti je bila v zraku! Zdaj pa naprej!

Rada grem naprej!

Če me že vse vleče in sili naprej!

Dobro!

Saj bo zanimivo! Saj bo pestro! Saj bo super! Lahko se zabavam ob tem!

Končno bom delala, kar me res veseli!

Ah, kaj če bi se sprostila. Nič takega se ne bo zgodilo! Zabavala se bom ob tem!

No, pa ne dramatiziraj!

Saj ves čas delam, kar me veseli!

Tudi zdaj! in se trudim še bolj poslušati svoje srce. Rada sem malo stran od vsega, da se res lahko slišim!

Zdaj pa nekaj!

Dovolj je bilo skrbljenja! Lahko sem vse, kar sem si kdajkoli želela biti! Zdaj! To pa tudi!

Ljubek sijoč pristen pisan sončen mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost! In navdušenje! In polna ljubezen! Zdaj!

Zeleno in jezera ob poti v ritmu guganju vlaka...

Stopnice na vlak so bile kar visoke! Spravila sva se gor. In kovček tudi! Gremo! 

Bili so tako udobni kupeji. Mehki stoli. Vetrc v laseh. Vse sem odložila na stol in šla stati k oknu. Prav prijal mi je vetrc v laseh. Svežina. Pa na pravem vlaku sva!

Kako cenim naše kavarne in vlake in vse, da imam čist zrak brez cigaretnega dima!

Nad pokrajino skozi katero smo se vozili, sem bila navdušena. Vse je bilo tako zeleno. Reke. Jezera. Vožnja ob vodi me je sproščala. Ob strani je bilo neko turistično mestece. Mogoče samostan. Ne vem. Bila je kar gneča. Nekje ob jezeru so bile ruševine gradu. Potem pa je bil tunel.

Imela sem izpisne vse postaje po vrsti. Štela sva jih in gledala, katera je naslednja. Vožnja z vlakom je bila prava pustolovščina. Tako za umirjenost. Za drugačnost.

Še nekaj postaj pa izstopiva. Prijazen domačin nama je rekel, da nama bo povedal, kdaj morava izstopiti. Pa tudi sprevodnik naju je prišel posebej opomniti, da še dve postaji, pa izstopiva.

Peljali smo se še čez dolgi tunel. Enakomerno gibanje vlaka je tako pomirjujoče.

Videlo se je morje v daljavi. Čisto malo!

Vmes je bilo veliko majhnih postajic. Zdaj pa najina! Sutomore!

Kako se odprejo ta vrata iz vlaka? Nekaj je ena punca dol zavrtela, pa ni pomagalo. Potem pa je šlo! Sprevodnik je pomagal!

Skočila sva iz vlaka! Super! Prispela sva!

Morje!!!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep zabaven srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je pisano samo zate! Ustvari si ga po svoje!

P.P.S.: Ljubek zadovoljen pristen unikatno lep dan poln navdiha... https://youtu.be/cH4p0KiHMdM

Vem! Vem! Vem!

Kam me vodi raziskovanje? Kam me vodi pot? Čutim toliko ljubezni v sebi. Čutim toliko polnosti. Čutim toliko užitka. Samo, da sem. tako izpolnjeno se počutim, kot že dolgo ne. Vse se je začelo z namenom. Vse je poskrbljeno. Vse je točno tako, kot mora biti. Zdaj!

Počutim se tako ljubljeno in izpolnjeno. Tako rada imam življenje. Vse mi teče. Vse mi teče kot novo. Polna sem zaupanja. V življenje. Lahko sem, točno to, kdo sem. lahko sem izpolnjenost. Lahko sem srečnost. Lahko sem hvaležnost. Lahko sem unikatnost.

Pa ne samo lahko sem. Sem. Vse sem.

Točno zdaj in točno tukaj. Tako mi je fajn! Cenim, da sem tukaj v tem lepem trenutku in samo pišem. Tako lepo tečejo tipke. Vse je na pravem mestu. Vse dela, kot mora.

Zadovoljna sem. čisto sem zadovoljna. Čisti užitek. Čista polnost. Čisto uresničenje. Kako rada imam svoje življenje. Tako v polnosti. Kaj me čaka, ne vem, ampak sigurno je dobro.

Tako se mi zdi, da ne rabim vodstva od zunaj. Samo zanesem se na svoje notranje vodstvo. Če pa je že vodstvo od zunaj sem v resonanci s tem ali ne. Ampak začutim se.

Cmok! Objem!

P.S.: Žviljenje te ljubi! Dovoli mu! Malo glasbe... Lady Gaga & Bradley Cooper - Shallow... https://www.youtube.com/watch?v=3Z7ddmHlbdU

P.P.S.: Nov navdih...
https://youtu.be/QDiYTQJJhok
Všečkajte, delite dalje, naročite se na kanal... malo dnevnega navdiha, kofeina za dušo...

Kaj si pa ti nor!?

Potem pa počasi nazaj. Po čisto drugi ulici! Šla sem mimo muzeja zgodovine! (Seveda v Splitu!) Kaj si pa ti nor!? Malo bom pokukala, ker je že bilo spredaj pred muzejem vse razstavljeno! Pa kaj si ti nor! Kot da bi me želelo presenetiti z vsemi lepotami. Iz rimskih časov kipi! Potem mozaiki, božanske ograje, sfinga… ni da ni! Že samo zato se je splačalo iti tu mimo!

Potem je prišel nekdo ven iz muzeja in sem ga vprašala, če je ok, da malo pogledam okoli. Pa mi je rekel, da ne dela tukaj. Če pa je izgledal, kot da…

Potem sva se srečala na drugi poti in se malo zagovorila. Super se je bilo pogovarjati. Res sem navdušena nad Splitom, on pa tudi!

Kaj pa to, ko imajo zdaj na ladji, da pozvoniš z zvončkom, če želiš, da ti skuha kavo!? Kako je to dobro! Zdaj se ladja več ne ziblje kot gugalnica.

Prej sem si nesla kavo in je nekdo rekel, poglej to dekle! Hodila sem sem pa tja, kot da nimam ravnotežja, v roki nesla kavo in še torbico in nahrbtnik. Vse natrpano. Nisem se mogla v ravno črto poravnati. Hodila sem cik cak, kot da imam ovire na vsaki meter! Ampak kave pa nisem polila! Zdaj se že približujemo otokom.

Potem sem šla iskati vegetarijansko restavracijo. Ulice so bile zapletene. Ozke. Nikoli nisem vedela, ali hodim v pravo smer, dokler že res nisem bila daleč stran. Potem pa v drugo. Saj sem našla. Tako v tretjem poskusu…

Imeli so tako lep vrt. Notri pa barvne pojšeterčke. Vse tako v minimalnem vzdušju. Prijetno. Rože. Vse tako v dvojini. Imeli so ponudbo dneva. Seveda sem komaj čakala kosila. Bilo je dobro. kaj dobro! Božansko!

Tu je tako toplo. Ladja me tako ziba. Zjutraj sem si hitro spakirala. Se stuširala in že sem bila pripravljena, da grem na trajekt in na Vis. To sem si tako želela.

Ljubek dan poln pustolovščine!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje je radostno potovanje ali nič! Življenje je drzna pustolovščina ali nič!

Potovanje se začenja zdaj!?! Prideš?

Sem navdih za potovanje srca. Moj kompas je srce. Potovanje se začenja zdaj!?! Prideš?

Kako sem zadovoljna, da sme tukaj in da sme lahko to, kar sem.

Končno sem na poti! Sredi poti. Lahko pišem in imam čas za pisanje! Kako sem zadovoljna! Kako lepo zveni hrvaški jezik! Tako sočno se pogovarjajo. Prav smejala sem se. Pa to je tako temperamentno!

No zbudila sem se zjutraj. Nisem mogla spati! Tako sem se veselila tega potovanja! Komaj sem malo zatisnila oči. Potem se sem pogovarjala s sabo (Za pogovor si je najbolje izbrati koga pametnega!)! Bolj sem si prigovarjala. Saj ne rabim spati. Samo malo očke zaprem. Tako, da si spočijem. Pomagalo je! Po dveh urah sem zaspala. Božansko!

Kako to, da pišem kar iz terena? Vmes, ko sem ujela prvi avtobus. Imela sem več sreče kot prvič! Ni še vozil vzvratno! Zdaj sem vsaj vedela, kje ga čakati. Ali kje me on čaka! Počasi grem dalje. Vem. Čaka me pot in to tako zabavna.

Šofer misli, da vozi formulo. Je mislil. Sedela sem točno za šoferjem in imela tako lep razgled. Uh, kako lepo je bilo. Šli smo čez Puhov most. To pa je čista lepota! To ti povem zagotovo! Lučke, ki se zbližujejo!

Uh, kaj pa zajtrk! Bom si ga naredila na avtobusu! Zdaj mi je preveč super! Saj ne vem, kje sem ostala. Aja, kako sočen jezik. Slovenci! Tako malo jača cesta. (Seveda je bila zakrpana na vseh možnih kosih in to kar vse povprek. Pač, kot so nastajale luknje. Kot krpanka, narejena z ljubeznijo.)

Ljubek sijoč dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S. Poslušaj svoje srce!

Našla po naključju...

Tako sem lenarila včeraj, da se je kadilo. Vseeno sem uredila toliko stvari. Celo vse korake sem naredila za ta dan. Kako paše to razkošje brezdelja. Prav prija. Sploh, če je zunaj tako bolj turoben dan. Vse kar kliče, da se umirim, da sem ustavim. Očitno je to moje telo potrebovalo. Enako kot moja duša. Ali verjetno moja duša še bolj.

Zdaj ko to pišem, si že pripravljam zajtrk zraven. Komaj čakam. Komaj čakam na potovanje! Še dva ni! in že grem. Seveda sem si že malo spakirala. Kako lepa oblačila imam! To me pa tako razveseli, sploh, ker jih dajem skupaj v tako barvite kombinacije. Rada imam tople, a žive barve. Tanke svilene materiale in debele puloverje. Cenim, da imam tako izbiro.

No, včeraj, ko sem šla na sprehod, sem imela v mislih, da si kupim dežni plašč. Nikoli ne vem, kako se bo vreme obrnilo. Tako. za vsak slučaj. Tista trgovina, ker so imeli tako lep tigrast dežni plašček, je bila zaprta. Pa sem zavila v drugo. Tako nisem bila prav odločena ali bi šla ali ne. Pa sem rekla, dobro pa grem. Bilo še je pol ure pred zaprtjem. Skočila sem hitro noter. Pa ga zagledam. Samo zame je tam bil. Moja številka! Zadnji! Malo sem še pogledala okoli. Tudi čevlje! Nič grem si ga probati! Bil je čisto ta prave barve. prave dolžine! Rokavi so mi bili ravno prav! Vedno imam probleme s tem, ker so mi vsi rokavi predolgi, sploh pri plaščkih. To pa mi je popolnoma ustrezalo! Dolžina! Zdaj pa ga imam! Moj popoln čita plašček. Ali jaknica. Tako je puhast in mehek, da komaj čakam, da se malo ohladi, da ga bom nosila! Popolnost!

Kaj tako lepega pa še ne! Je toplo bež barve s črnimi pikami. Božansko!

Tako sva se našla čisto po naključju.

Prej sem poslušala Dr. Northrup o partnerstvih. Prav je, da sem staromodna. Želim si monogamno razmerje, že iz tega razloga, da nisem potem med prazniki sama. In zato, ker si zaslužim moškega, ki je dober po duši, po srcu in s katerim gradiva izjemno poglobljeno ljubeče odnose. Vsak srečen, skupaj srečna...

Ljubek sijoč dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Odpiram svoje srce in hodim po srčni poti. Naj vsak začuti svoje srce in mu je glavni kompas.

Uživam...

Moje življenje je tako spontano. Lahkotno. Pisano. Moje. Ustvarjam si ga kot mi je. Nabiram korake. Vsak dan sproti. Deset tisoč. Vem. Začetek je. seveda mi še meri vse drugo. Aktivne minute. Potem pa hodim v krogu po stanovanju, ko mi manjka nekaj malega korakov. Tudi to je gibanje.

Danes sem slišala tako dobro pesem na parkirišču. Glasba me razveseli. Joj, to sem se včeraj spomnila, ko je bila popularna "lakozone". Ne vem, kaj točno pomeni. Bom jo dodala spodaj, če jo najdem. Ampak to me prav nasmeji. Kaj smo vse poslušali. Pa plesali. Samo da je bilo glasno.

Kar malo nostalgična postanem. Zdaj sem že večkrat šla po mestu in še vedno ni nič kaj mojega harmonikaša, ki je tako lepo igral stare hrvaške pesmi. Dalmatinske. Take, za mojo dušo. O Marijana… in take podobne. Tudi nostalgične.

Saj vem. Preteklost je preteklost. Kaj je zdaj, je zdaj. in samo zdaj imam. Imamo. Lahko polno uživam ta trenutek. Prsti drsijo po tipkovnici, zunaj sije tako lepo sonce, ki ožarja krošnje dreves.

Lepo je. Lep dan je. Seveda čutim ta lep zdaj v tem trenutku. Vem. Pravo razkošje. Zdaj pa je že jesen. Prav rada imam te ljubke bele oblačke na čisto gladko nežno močno modrem nebu. Rada imam krošnje, ki se pozibavajo v vetrcu. Listi se čisto hitro premikajo v vetru in cele vrhove obrača v smeri pihanja. Nežno se nagibajo, kot bi mi kimali.

Hvaležna sem, da sem doma v tako zelenem lepem mestu. Rada imam kavarnice in čajnice. Vse mi je tako pri roki in na dosegu. Rada grem na tržnico po svežo zelenjavo, sadje in jabolka. Zdaj jih je toliko, da jih dobim kar od doma. Še bolj sveže. Tudi za to sem hvaležna, ker so čisto bio.

Res je lepo tukaj.

Kako kaj uživamo ta trenutek? Si ustvarjamo življenje, kot si ga želimo?

Ljubek prisrčen dan, moje drage, moji dragi!

Objem!

P.S.: Poslušajmo svoje srce in hodimo po poti srca. Živimo svoje najboljše življenje. Lady - Kenny Rogers (https://www.youtube.com/watch?v=ZYRfUoR9Q4Y)

Gremo dalje... samo naprej...

Danes sem spoznala nekaj. Velikega. Kot vedno…

Če mi ni kaj všeč, se pomaknem naprej.

Logično.

Naprej k temu, kaj pa mi je bolj všeč.

Zdaj imam ravno to priložnost. Na kavi sem. Seveda, da pišem. Ob reki. Tako lep kotiček. Tako lepo se slišijo valovi. Šumi. Glasba. Ko se prebujam…

Labodi in račke plavajo mimo. Mladi labodi. Kako so lepi.

To sem želela povedati. Napisati no. Računalnik se pa kar ni zagnal. Nič. Tema. Čisto nič. Zato pač pišem na telefon. Gre. Tudi. Zakaj pa ne. Tudi če bi zdaj analizirala še celo uro in ga mogoče razstavila. Nič bolj ne bi delal. Tako je.

Mislila sem, da je baterija prazna. Ne. Saj se je vklopil zdaj. Bo že.

Poudarek, ni mi treba analizirati. Samo pomaknem se bolj k temu, kaj pa si želim. Fokus je pomemben. Tako me vleče, da bi slikala. Zakaj pa ne bi?

Danes imam prvi dan razstrupljanja. Opazila sem, da gledam kar videje eden za drugim. Najprej moje priljubljene, malo navdiha, potem pa kar vse po vrsti na temo, ki mi je ljuba. En teden brez!? Bom zdržala? Seveda.

Želela sem si izbrisati youtube iz telefona. Seveda ne gre. V naslednji sekundi pa sem si že odpirala youtube za meditacijo. Pestrost. Saj bo. Meditacija je pomembna. In očitno youtube tudi, če ga uporabljam za radostno rast.

Tako, zdaj pa mi računalnik dela. By…

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je zate! Le zate!

Frekvenca ljubezni...

Danes pa je tako lep dan! Kar malo bolj dolg se mi zdi, ko sem se prej zbudila zjutraj. Zdaj je čas po kosilu. Komaj. Zanimivo. To mi po navadi tako hitro mine kot bi švignil. Kar posrka me!

Lepo je imeti tako dolge dneve. Bi šla malo dremati po kosilu?

Prej je bilo tako smešno, da dol padeš!!?! Kaj tako smešnega pa že dolgo nisem doživela! Pestrost! Smeh do solz! Kaj tako zabavnega pa še ne! Prav jokala sem se zraven od zabavnosti! Še potem me je vse žgečkalo! To pa je bilo tako prijetno! Kaj prijetno! Popolno! Še zdaj mi je lepo in se smejem, ko se spomnim! Včasih dan preseneti! S sladkorčki brez sladkorja! Za dušo!

Malo sem se že razvajala! Prej s kavo s smetano. Ampak belo kavo s smetano! Kako mi je to pasalo! Kakšen luksuz pa je to!

Zunaj so tako lepi oblački. Beli puhasti! Na modrem nebu. Popolnost!

Tako hitro sem prebrala knjige, da mi je zdaj kar malo dolgčas. Bom si jih še več nabavila. Ampak te so me res vlekle! Pestrost! Prebrala sem veliko zanimivega.

Nekam me vleče! Potovanje! Komaj čakam! Čas je! Morje tudi!

Še nekaj neverjetnega sem odkrila. No, saj ne odkrila, saj sem že večkrat prej poslušala. Zdaj pa vedno, ko imam vklopljen računalnik, poslušam zraven. Tako dobra vibracija mi je bila, da sem ali še kar čutim mravljince v vratu. (Vem, da se mi zdravi samo zato, da se mi sčisti kanal ustvarjanja, izražanja! Končno si dovoljujem biti, kar v resnici sem!)

Zdaj, ko berem, kaj to je, je opisano kot frekvenca ljubezni – 528 hz. Samo to vpišem v YouTube in mi že igra! Kako sem hvaležna za internet in dostopnost vsega! Prej mi je vzelo toliko časa, da sem prišla do željenih stvari! Zdaj pa so tukaj v trenutku! Čarobnost!

Glasbo si dam čisto na tiho. Tako, za ozadje. Božansko!

Lepota je od znotraj in se širi navzven…

Cmok! Cmok!

P.S.: Lepo privlači lepo! Jasmin Stavros - Dao bih sto Amerika (https://www.youtube.com/watch?v=2IBa5d_ol7k)

Bljek definicije!

Ljubim svoje življenje in še večji fokus na srečnost! Neka lahkotnost se je prikradla pri zadnjih vratih k meni. Saj ne, da ji pri sprednjih ne bi dovolila. Samo… Kar neko slabo vest imam. Vedno sem poslušala, da je trdo delo in vztrajnost in trpljenje nuja. Ampak zakaj? Zakaj bi se mučila, če lahko gre lahkotno?

Če je na izbiro lahko in težko? Kaj je sploh za izbirati?! Mislim, da bi vsak izbral lahkotnost. Igrivost. Ljubezen. To so moje besede! Srčnost!

Kaj pa zabavnost!?! To pa je tako kraljica med mojimi besedami priljubljenosti. Če ni zabavno, si pa naredim. Vsaj kanček. In brez skrbi, polno nerodnosti se mi zgodi! Super! Se vsaj imam čemu smejati! Seveda se smejim sama sebi najprej! Ali sama sebi tudi! Včeraj je kar nekaj letelo! (Vse se želi osvoboditi! Če pa tako smo svobodni! Si upam tako tudi živeti!?!!!!! (Hm!?!))

Kje je moja drznost!? Bo jo treba malo stuširati s hladno vodo? Ji skuhati kavo, da se zbudi? Svežina je vedno dobrodošla.

Danes si pa bom naredila tako lep dan! Komaj čakam! Pustolovščina prihajam. Vem. Zelo zgodaj sem se vstala. Kar je čudno… vsaj malo čudno. Zame.

Saj sem vedno bila jutranji tip! Samo sem hodila zgodaj spat! Zdaj pa je vse malo obrnjeno. Zvečer imam toliko energije. Za pisanje predvsem, da še kar ne bi zaspala. Polno idej imam. Za slikanje tudi!

No zdaj pa sem verjetno bolj nočni tip! Ali dnevno nočni. Ali karkoli! Vseeno. Kot mi ravno je! Kdo pa še rabi definicije!!! Samo, da sem pristna!

Ljubek sončen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Pristnost je pomembna!

Najprej... Kaj!?!

Kaj pa to, ko sem še celo dopoldan hodila okoli z mastnimi lasmi? (Saj ni bilo celo dopoldne. Samo dve uri. Trgovina z oblačili. (Na hitro.) Druga trgovina z oblačili. (Na dolgo. S sokrivko. Če pa imajo tako lepe stvari! Oziroma vedno jih znava najti.) Kava. Dooolgo. In potem samo dolgo po tretji trgovini. Vse sem si oblekla, kar mi je bilo všeč. Nastale so zanimive kombinacije. Četrta kratko. Peta srednje. Potem pa domov…)

Vem. Čas je. Za barvanje… in to ne na platno. To sem že danes. Barva se je tako lepo razlila. Popolnost.

Vmes sem skočila na kavico. Temu pa se nikoli ne odpovem. In ker sem že bila zunaj v mestni džungli, sem še skočila po trgovinah. Taka. Ni za praviti. Saj sem imela namen, če pa so me zmotili (pa kaj še! Z velikim veseljem sem šla…).

Imam pa zdaj polno barve na glavi in sem cela skuštrana. Prikupno.

Včasih pride pogovor pred frizuro. To je vsekakor bolj pomembno. Pogovor je vsekakor bolj pomemben. V polnosti.

Vse se uredi, kot se mora. In kot je prav.

Rada bi napisala, kako obožujem barve. Skupaj lahko dam najbolj čudno kombinacijo.

Nepredstavljivo! In pride odlično. Zeleno majico z belimi pikami in rožasto krilo z vsemi mogočimi barvami. Osnova je močno marelična. Vsaka zase odlični. Skupaj? Hm? Tudi!

Obožujem živost barv. Obožujem, kako se vse lepo skupaj ujema. Ali ne. In je potem to lepota. Rada imam svoj stil. Barvit. Kičast. Preveč. A vseeno ljubek! Šik!

Rada bi še pa poudarila, da sem skoraj zavila v eno drugo trgovino, pa je vseeno bila predaleč. Verjetno še me zdaj ne bi bilo doma…

Tako je to, ko imam prosto imam prosto na polno! (Tudi skuštrana in z vetrom v laseh!)

Rada imam te spomladanske dni!

Ljubek dan poln srčnosti!

P.S.: Življenje je pestrost! Živimo to!