Vtira se mi v srce...

Pa kako je meni lepo! Samo z osredotočanjem na to lepoto okoli, se mi vse zdi in je čarobno! Vsak dan boj čutim to čarobnost. Kot bi se bohotila v meni vseh pogledih in radostih. In veselju.

Veliko več se smejem! Pa tudi to je dober stranski učinek.

Včeraj sem poslušala nekaj radikalnega od Alena Cohena.

Kaj če uspeh pomeni, da delam to, kar bi rada in nič ni treba trpeti zraven. To je stara miselnost, brez muje se še čevelj ne obuje in take traparije. Ni potrebno trpeti. Si upam to živeti?

Si upam to sploh predstavljati?

Si upam to res vnesti v svoje življenje?

To pa je ono zid!

Vedno sem poslušala, delaj tisto, kar pač moraš, da bom potem lahko delala to, kar si želim.

Pa daj no!

Res čutim, da se navajam in počasi srkam to miselnost vase. Mogoče še ji čisto ne verjamem, ampak sem ji pripravljena dati prostor. Jo zalivati, gnojiti, negovati, naj raste vedno bolj proti soncu. Če ne drugega, se bi jaz boljše počutila!

No sicer pa že to Kojc piše. Smo sanj prasile, ki se je uresničil. Delček prasile. Kapljica v oceanu, pa vseeno delček. In prasila nam želi dati želje, če jih ne blokiramo. In blokiramo jih z hlstanjem, izsiljevanjem, grabljenjem po željah. V resnici pa bi se morali sprostiti, uživati polnost tega trenutka in poslušati notranje vodstvo, intuicijo, kaj je naš naslednji korak. Ljubiti vse okoli sebe in tudi sebe, seveda.

Vidim, da mi Kojc leze pod kožo. Vpijam ga. Vtira se mi v srce! Pa če je zakon!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost!!! Živi jo danes!

Love being yourself!

Poslušam svoje srce: Čutiš do čarobnost, zavedanje, pretok duše?

Poslušam svoje srce: Čutiš do čarobnost, zavedanje, pretok duše?: Cenim, da imam lepo življenje. Cenim, da sem vedno bolj vse to, kdo sem. Kako rada imam svet! Ali se bolj učim… vsega po malo. No...

Čutiš to čarobnost, zavedanje, pretok duše?

Cenim, da imam lepo življenje.

Cenim, da sem vedno bolj vse to, kdo sem.

Kako rada imam svet! Ali se bolj učim… vsega po malo.

No, rada imam rože. Rada imam ptičke. Rada imam sončne zahode. Rada imam zvezde. Rada imam polno luno. Rada imam pestrost vsega.

Stala sem na mostu. Na eni strani se je paleta zahajajočega sonca zlivala v nežno tekočo reko.

Preslikala se je iz neba v gladino vode. Barve hiš so se mračile. Samo lučke so še svetile. Prazničnost se je slutila. Avti so vozili mimo in ustvarjali tekočo reko lučk.

Na drugi strani mostu so samo nežno sijale lučke v ozadju. Videl se je odsev sončnega zahoda v veliki stekleni stavbi. Nežno je odseval vso živost realnosti. Za vsem tem, čisto zadaj, pa je žarela luna. Ne rumena! Bila je žareče oranžna. Vzhajajoča! Prav čutila sem, kako me kliče ven! Želela sem na sprehod. Skoraj bi si premislila! Pa sem potem vseeno šla!

Bila je tako lepo okrogla. Bolj ko se je dvigala nad prostranost črne pokrajine, bolj je postajala rumenkasta, pastelna. Vseeno pa je žarela! Kot bi odsevala svetlobo notranjosti!

Ne glede, kako sem jo uspela ujeti na kamero, ni šlo. Imela sem zraven navadno. Pa specialno. Vse je bil samo rahel približek kraljevosti lune v resničnosti.

Sprašujem se, če je moje fizično samo odsev, približek resničnosti moje duše!

Duša ni prišla sem, da bi izkušala še več duhovnega. To tako je! Ampak je tukaj, da bi doživela radost in raznolikost fizičnega posvetnega sveta. Delček Univerzuma je v vsakem v nas. Mi smo uresničene sanje Univerzuma. Boga – kot bi rekel Vadim Zeland! Se bomo še res naprej pomanjševali, primerjali, se zatajevali? Ali bomo sijali bolj kot ta luna in sončni zahod obenem! Zdaj je naš čas.

Zapravljamo čas s tuhtanjem in intelektualnim razmišljanjem. Doživetja dajejo čarobnost duši. Pa čeprav je to doživetje samo vdih in izdih! Čarobno je! Čutiš to zavedanje?

Res se božansko pretaka skozi mene! in tebe! In vse!

Ljubek sijoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ne prikrajšaj svoje duše za doživetja radosti, ko se zapiraš med štiri stene. Ali si v toku misli. Živimo danes!

Poslušam svoje srce: Bližina s svojimi prioritetami...

Poslušam svoje srce: Bližina s svojimi prioritetami...: Kaj pa to, ko kar ne morem brez navdušenja! Pa je to dobro! seveda! Zdaj se grem igro. Vedno sem se rada igrala! Zdaj pa še bolj! Uh, k...

Menjaj smer!

Bližina s svojimi prioritetami...

Kaj pa to, ko kar ne morem brez navdušenja! Pa je to dobro! seveda!

Zdaj se grem igro. Vedno sem se rada igrala! Zdaj pa še bolj! Uh, kaki tarok bi lhako igrali!

No. Igra! Veš kaj, lahko sem vsak dan procent srečnejša, kot sem bila včeraj.

Pa še res je!

Kaj pa je en procent. Pri celem litru je en centiliter. Malo zraven. Čisto malo zraven!

Pa to pa ja zmorem!

Toliko dobrega več, pa ja lahko prenesem!

In kaj se dogaja. Zdaj se igram štiri dni. Mislim, da teh procentov ne morem več nadzirati! Mislim, da kar skačem na več! In več! In to je moj življenje. Kar tako se smejim. Smejim se vsaki norosti. In še najboljša stvar! Pobudnik sem več norostim! Kako fajn mi je! Pravi srečni norec postajam!

No, da ne bom zdaj spola spreminjala! Prava srečna norka postajam! In všeč mi je! in obožujem!

Nekako mi ne da mira, da če sem dobro, da je to povprečno.

Povprečno je, da sem srečna. Lahko sem najbolj srečna, kar zmorem!

Nekaj sem še spoznala. Niti mi ni toliko do zunanjega ugleda, vsaj tako ne, kot sem si predstavljala stopničke. Šola. Pa srednja šola. Pa univerza. Pa avto. Pa služba. Pa hiša. Pa poroka. Pa dom! Bolj se želim počutiti izpolnjeno v tem kar delam. Bolj se želim počutiti dobro.

Uh, kako mi to malo gre težko z jezika. Rada živim po svoje. In tako, kot se jaz najboljše počutim!

Moj cilj v življenju je, da sem srečna. Potem vem, da nisem in ne živim zaman.

Nočem se več boriti, nočem več trpeti v svojih miselnih igricah. Želim živeti polno. Želim vdihniti to svobodo ustvarjanja lastnega življenja.

Pa saj si želim stvari. Da ne bo pomote. Smo fizična bitja. Čeprav samo drobec vsega, kar smo.
Vseeno smo fizični. Ampak mi to ni prioriteta. Želim se izražati. Moja unikatnost je dar svetu. To je to!

Tako, pa smo končali s prvo lekcijo.

Sem kdo sem. in odlično se počutim!

Ljubek sijoč unikatno zabaven razvajan srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Kaj so pa tvoje prioritete? Kam pa tebe vleče življenje, duša, srce? Ti veš!!!