Sanjanje v barvah...

Zjutraj še je tako lepo sijalo sonce na vso moč. Zdaj pa je že malo bolj oblačno. Res je. Pozno sem imela zajtrk. Tako pozno, da bi se mu že lahko reklo kosilo. No. zdaj sem se spomnila, da sem že imela enega prej. Torej je vseeno bilo kosilo…

Jedla sem tako dober toast. Na sredini ga potlačiš z žlico ali vilico. Potem pa noter vliješ jajčko. Vse skupaj pa potem spečem v pečici. Dobro je. Popolno. Najlepše pa je, ko mi nekdo pomaga. Ali jaz njemu. Saj vseeno. Samo, da skupaj delava. Potem je takoj bolj dobro.

Kaj pa danes? Nič posebnega me ne čaka! Ravno zato je ta dan tako lep. Vse ure so mi podarjene, da je najlepši dan mojega življenja.

Poslušala sem tako dobro oddajo. O navlaki. Pa tudi o tem, kako nas naš notranji otrok želi zaščitit pred stvarmi, ki so nove in drugačne. Samo zato, da bi vse ostalo kot je. vse naredi za to, ker si misli, da smo tukaj najbolj varni. Želi nas obvarovati pred vsemi razočaranji, ki bi se lahko ponovila v prihodnosti.

V resnici pa je pomembno, da čutimo strah in da gremo naprej. Kar tako. Kar lahko. Sploh ne vem, če ima to smisel. Bistvo pa je, da zdaj pa zmoremo iti naprej.

Kaj pa to sploh pomeni v mojem življenju? Kaj pomeni iti naprej zame?

Imela sem tako lepe sanje. Še zdaj imam sladki priokus. Cela zgodba je bila z vsemi podrobnostmi. Enako počasi se je vse dogajalo kot zdaj. Kot bi normalno živela v sanjah. Dokler se ni začelo dogajati. Res dogajati! Kako zabavno. Rada imam svoje sanje. Pisanost. Doživljanje. Občutke. Lepo je bilo. Res lepe sanje.

Na okenski polici mi tako lepo cvetijo orhideje. Bela. Vijolična z velikimi madeži. Roza s pikami. Rada imam rože. Na balkonu pa zorijo jagode. Druga runda.

Ljubek pristen srečen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje te ljubi! Fairground Attraction - Perfect (https://www.youtube.com/watch?v=txapREGWHp0) 

Dooooooolgooooo, res...

Včasih pa pride dan dopusta. Vse je bolj pomembno kot kakršnekoli obveznosti.

(Zato tudi pišem v postelji. Pokrita samo malo z odejo. Na telefon. Niti se mi ni dalo prižgati računalnika. Noč ima svojo moč. Tudi za pisanje. Vse zunaj se je tako lepo umirilo. Lučke sostanovalcev se počasi ugašajo. Samo res redke še vztrajajo. Pišem kar v temi. Noč je polna skrivnosti. Rada ustvarjam večer. Rada dolgo bedim. Rada tudi ostanem do konca, ko je kje kaka čaga. Najbolj pa so mi všeč poletne noči posute z migetajočimi zvezdami. Komaj čakam, da se odpeljem na kak hrib in jih opazujem. Čarobnost. Toplina. Romantika. Komaj čakam.)

Sem pa vesela, da je tega dneva konec. Na svoj način imam rada zaključke. Za sabo lahko pustim vse, kar mi ne služi.

(Samo predpriprave so, da bolj vem, kar si v resnici želim. Vsem sem hvaležna, da ste mi pomagali izostriti sliko.)

Rada imam svojo posteljo. Rada imam sanje. Rada imam mehkobo blazine. Veliko odejo. Komaj čakam, da se čisto zavijem vanjo in se pogreznem v spanec.

Če kaj rabim v življenju, pa je to dober spanec. In seveda dolgi. Soh ne morem funkcionirati, če nisem naspana. Drugo je, če grem na morje. Potem vznemirjenost naredi svoje. To je eno samo veselo pričakovanje…

Zdaj pa je moj svet že umirjen. Nič drugega si ne želim bolj kot spanca…

Ljubek sijoč dan v družbi ljubih!

Cmok! Cmok!

P.S.: Sami si ustvarjamo svoje življenje. Vsak dan posebej. Zakaj si ne bi naredili lepega, po svoje?

Ne dežek, naliv!

Tako sem se zatopila v pisanje! Čisto me je prevzelo! Pogledam naokoli in sem še samo jaz sedela pod velikim drevesom. V kavarni pri Dravi. Kaj?!! Dežuje?

Nekaj drobcenih kapljic je že padlo na ekran. Čisto majhnih… Drevo je vedno bolj šumelo med pisanjem. Sonce se je počasi skrilo. Mislila sem si, da je samo vreme malo bolj oblačno. Nič zato. Saj imam jaknico zraven. Pa sem kar naprej pisala! Dokler res ni bilo več nikogar okoli. Natakar je z neverjetno hitrostjo zbiral kariraste blazinice s stolov. Drevo je bilo res dobro zavetje!

Najprej je bilo tako, da sem prišla. Prostor je bil samo v zadnji vrsti, najbolj oddaljeni od reke. Dobro, no, za zdaj bo ta mizica vredu. V trenutku, ko se je sprostila miza z razgledom pod krošnji velikega drevesa, sem že bila tam! Računalnik sem samo prepognila, dala vmes očala in telefon kot veliki sendvič. To sem dala pod roko. V eni roki kava, v drugi voda. Nisem niti vedela, da se lahko tako hitro spravim. Ko sem že stala, sta bila dva zaljubljenca. Izgledalo je, da sta namenjena naravnost proti vip mizi… Ne! Ne k moji mizi! zdaj ko imam vse tako spakirano v sekundi dvajset! Potem sta samo šla mimo… dobro. Zame!

Imela sem neke prijetne opravke v mestu. Potem sem se želela povabiti na kavo nekam. V centru ne bi šla… grem k Dravi. Tam mi je vedno ljubko… Tako sem kolo parkirala ulico, ki je vzporedna, da ga potem ne rabim vleči po bregcu.

Sredi mojega uživanja niti nisem resno jemala dežja. Pa saj ni bil niti napovedan. (tako se mi zdi. Sicer pa sploh ne poslušam vremenskih napovedi. Ali poročil… Sončno je bilo, ko sem šla od doma. tako bi naj ostalo saj tri ure… ali štiri… Ampak ne! Vreme je samosvoje! (To mi je izjemna lastnost! Všeč mi je!))

To ni bil rahel pršič! Naliv je bil! Zakaj nisem šla z avtom!? Samo vse sem pospravila na najbolj pred dežjem dostopno točko. Si poiskala ključe. Se odpravila po bregecu do kolesa. In uživala v vožnji s kolesom. Kapljice so bile vsepovsod na očalih. Ampak sem vsaj imela čelado! presenetljivo hitro sem bila doma. takoj sem si naredila kopel. Treba je naprej uživati!

Ljubek pristen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Poslušaj svoje srce!!!

K A T E J A : Lovely whole!

Hi my Beloved!

Am I deciding of fear or love?

  

I decide more based about my feelings (at least I think so). But at least I decide - based more about my feelings than I used to. Or sometimes. Or at least yesterday. (Hope dies last!)

I love being myself everyday more. I'm more gentle to myself. Less to blame. I'm more a friend with me. It's not that easy, but it's always easier.

Relationship to myself. Loving relationship with myself. Authenticity. Love for myself. You look in your eyes? Are we honest with yourselves?

Dreams are being realized! They are tangible! The colleague traveled to Bali with a friend! This is my dream island of artists and art! I can’t wait to see all the pictures from there! Other dreams have come true. Huge! I do not want to tell you everything, but I'm really excited!

I can see it! Increasingly, I see that! With all my heart!

What is even more beautiful than big sleeves? Shirt painted with purple leaves and tiny orange dots. Not so small. It's lovely! I love everything on it! Everything is complementary. Orange and purple. Logical sequel... Lovely whole!

Life loves you!

Love with all your heart!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Ljubka celota!

Hej moje drage, moji dragi!

Se odločam iz strahu ali iz ljubezni?

Bolj se odločam po svojem občutku (vsaj mislim si tako). Se pa vsaj bolj odločam po svojem občutku, kot sem se nekdaj. Ali včasih. Ali vsaj včeraj. (Upanje umira zadnje!)

Vedno bolj rada sem jaz. Bolj sem nežna do sebe. Manj se obsojam. Bolj sem prijateljica s sabo. Saj ni tako lahko, ampak je vedno lažje.

Odnos do sebe. Ljubeč odnos s sabo. Pristnost. Ljubezen do sebe. Si pogledamo v oči? Smo do sebe iskreni?

Sanje se uresničujejo! Postajajo otipljive! Kolegica je odpotovala na Bali s prijateljem! To pa mi je sanjski otok umetnikov in umetnosti! Komaj čakam, da vidim vse slike od tam! Še druge sanje so se uresničile. Ogromne! Vse ne bi rada povedala, ampak sem čisto navdušena!

Vidim, da se da! Vedno bolj vidim, da se da! Z vsem srcem!

Kaj je še sploh lepšega, kot veliki rokavi? Majčka poslikana z vijoličnimi listki in drobnimi oranžnimi pikami. Bolj malimi. Ljubka je! Vse na njej obožujem! Vse se samo dopolnjuje. Oranžno in vijolično. Logično nadaljevanje... Ljubka celota!

Življenje te ljubi!

Ljubi z vsem srcem!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Zavetje pod drevesom...

Nekaj je v zraku! Čarobnost. Moja duša je tako polna. Tako lepa. Tako se izraža skozi mene. Noče biti več potlačena. Noče biti več skrita. Želi si prostor v moje žviljenju. Vedno bolj!

Govorim, kot bi bili dve ločeni stvari. Jaz. Duša. Ampak ne! Duša je večji del mene. Samo prostor ji dajem, da se pretaka skozi mene.

Tako rada potujem! Sploh, ko si pogledam kakšen grad, jezero, staro mestno jedro, galerijo… Vse to mi tako polepša dan!

Danes pa sem si ga polepšala s tem, da sem se odpravila v knjižnico!

Šla sem tudi malo raziskovati, če imajo kaj novega. Želim si eno pikasto srajčko. Nekaj sem jih našla…

Želela sem najti eno knjigo, pa je ni bilo! Kar se mi je nekam skrila… Knjižničar mi je pomagal iskati, ker nisem imela pojma, kje bi bila! Iskala sem na čisto narobe polici. Potem mi je našel istega avtorja, le drugi naslov. Vmes, ko je šel preveriti, ali imajo točno to, kar iščem, se mi je odprlo na tej strani!

»Prasila zaradi svoje vsemogočnosti in vsevednosti ne pozna ničesar slabega in nezaželenjega, zato se nam – ki smo del nje – slabega in nezaželenega ni treba bati. Torej je vse, kar se zgodi, brez izjeme dobro in zaželeno – tudi to, kar ima naš zelo oemjeni človeški razum za slabo in nezaželeno.«

   Kojc, Martin. Pot k sreči. Vale Novak d.o.o. 2006, str. 119.

Kaj še je lahko lepše povedano? Vse je zaželeno. Vse je tako kot mora biti. Vse je popolno.

Zdaj pa sedim pod drevesom čisto ob Dravi na kavi! Kako mi je tukaj všeč! Dobro, da sem še prej ujela nekaj sonca na kolesu! Tako lepi razgled imam na reko! Prej so mimo plavale male račke za mamo račko. V ravni vrsti. Kako so bile lepe!

Prav uživam! Zdaj pa si želim, da pridem čimprej domov in si skuham kaj dobrega… Čimprej moram pohiteti, ker mislim, da bo začelo deževati. Semena kar letijo dol z drevesa! Prav pravljično je tukaj! Gremo! Dom kliče!!!

Ljubek pristen dan poln užitka! Razvajajte se!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje je praznik! Danes pa sploh! Oto Pestner - 30 let  (https://www.youtube.com/watch? v=3DOCoLt7RUk&list=PLPZ_AL1yp6Tz3ZrQbEIxZqv2fW5x0ITiN)

Še en!!!

Zjutraj sem se zbudila cela še medla. Premalo spanja! Ampak veselje potovanja me je čisto prebudilo!!! Počutila sem se, kot da grem na morje! Bila sem tako vznemirjena!

Že ko sem mislila, da se mi je dan tako izpolnil, ko sem bila v baročni dvorani gradu Murska sobota, se je lepo samo že nadaljevalo!

Potem sva si še ogledali en grad! Seveda sem bila z mojo mamo! Tako rada raziskuje kot jaz!!! Takoj sem vedela, kam morava naprej zaviti! Rakičan! Kako lepi oboki! Izgledalo je, kot da vozijo noter pri ozkem prehodu. Ne! Tu ne gre skozi. Preozko je! In sem obrnila... Potem pa druga pot! Tam sva skoraj zapeljali noter v konjušnico! Ravno je šel dva metra pred nama veliki črni konj mimo do staje! Takoj sem peljala vzvratno! Potem sva se raje lepo sprehodili! Okoli.

Grad je bil tako lep. Cel park pred njim. Kavarna. Kočija. Oboki. Božansko. In res so vsi vozli pri tisti ozki luknji noter, pod oboki, ker drugje ni šlo. Saj sem videla tam en avto ven peljati. Na sredi dvorišča so bili lepa debela stara drevesa. Ljubko.

Na koncu pa ogled narave! Bukovniško jezero!

Uh, kako pa je to lepo. Sonce je sijalo. Potem pa so se kar naenkrat zbrali vsi oblaki! Padal je tak dež! Garmin naju je peljal na panoramsko gozdno pot! Potem pa je začela padati toča! Parkirala sem pod največje drevo! Uh! Jaz sem se spravila kar dremati. Mama pa je brala revijo. Samo malo sva ogledali kanček jezera… Skoraj tako. Glej jezero. Uuuuu! In je že mimo!

Potem pa je toča ponehala in želela sem si bliže k jezeru!

Bingo!

Našli sva ga! Tam so bili ribiči. Verjetno. Pod streho kočice! Takoj sva se spravili tja! Meglica se je počasi dvigala nad gladino. Še je deževalo. Račke so plavale okoli! Na vsak način sem jih želela slikati! Ključe od avta sem odložila na mizo. Malo se približam račkam in že so ribiči mislili, da so ključi njihovi. Takoj sem se morala oglasiti! Račke pa sem slikala! Čoln je bil privezan za debelo drevo. Tako lepo turkizne barve...

Kako ljubko!

Potem sva še videli most v obliki loka na drugi strani. Seveda sva še morali tja. Skoraj nič ni deževalo. Kaj pa to, ko sem našla popoln pomol!? Božansko! Ljubko. Jezero je bilo tako lepo. Škoda, da nisva več imeli časa za sprehod po energijskih točkah!

Za popotnico domov sem še pila kavo z okusom lešnika. Dobra je bila. Dež in toča pa sta čisto ponehala!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje je tako lepo, vsak dan sproti! Shawn Mendes - There's Nothing Holdin' Me Back (https://www.youtube.com/watch?v=dT2owtxkU8k)

K A T E J A : Crazy in movement...

Hi my Beloved!

If you did not feel fear, what would you achieve? What would you dare to do if you were not scared?

I would just be. I would have lived my inside nature, which is my authenticity. By blood, I am a writer in my soul. Artist. Painter. Photographer. All this I would live more boldly. I'd have more eggs to take care of all these areas. So I really need the eggs for that? Sometimes already.

Or I can just do a little every day I get to my dreams. Just every day a little stepping forward.

Summer night! Magical night! How hot are already! How bright are the stars! Now that there are more sunshine, there is more inspiration everywhere! I don’t know, what the weather got with inspiration! But it works better than all vitamins together! It’s wake me up! I feel even more lively! It's pulling me even more into nature! Vitamin sun!!! (Just a little bit and will be vitamin sea! I love it!)

But I make some more conscious decisions. Is that what I really want? Depending on the other? I'm afraid what others will think?

I was driving past! Fields! A lot of red poppies fluttered on it! how wonderful! It was morning! The light was right!

It's a purely everyday clothing. Just a little red and tiger pattern tennis shoes! So! I'm ready to be crazy in movement throughout the day! Or just for coffee!

But this wonderful poppy field!!! It was waving in the wind...

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Norenje!

Hej moje drage, moji dragi!

Če ne bi občutila strahu, kaj bi dosegla? Kaj bi si upala, če me ne bi hromil strah?

Samo bila bi. Živela bi naravo v sebi, ki je moja pristnost. Po krvi, po duši sem pisateljica. Umetnica. Slikarka. Fotografinja. Vse to bi živela bolj drzno. Bolj bi imela jajca, da seuresničim na vseh teh področjih. Pa res rabim jajca za to? Včasih že.

Lahko pa samo vsak dan malo stopim k svojim sanjam. Samo vsak dan po malo stopam naprej.

Poletna noč! Čarobna noč! Kako tople so že noči! Kako svetle so zvezde! Zdaj, ko je več sonca, je več navdiha vsepovsod! Sicer ne vem, akj ima vreme z navdihom! Ampak meni deluje hujše kot vsi vitamini skupaj! Poživi me! Še bolj čutim živost! Še bolj me vleče v naravo! Vitamin sonce!!! (Še malo pa bo vitamin morje! Obožujem!)

Se pa bolj zavestno odločam. Si to res jaz želim? Gledam na druge? Me je strah, kaj si bodo drugi mislili?

Peljala sem se mimo! Polja! Polno rdečih makov se je bohotilo na njem! Kako čudovito! Bilo je jutro! Svetloba je bila ravno prava!

To je čisto vsakdanje oblačilo. Samo malo rdeče barve in tigrasti teniski! Tako! Pripravljena sem za norenje skozi dan! Ali samo za kavo!

Ampak to čudovito makovo polje!!! Valovalo je v vetru...

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!