Cenim, da sem se povabila na kavo! To pa mi tako dobro dene!
Danes je moj najlepši dan do zdaj! Kako dobro se počutim! In morje bo
in vse bo! Samo zaupam!
In kako dobro dene malo raziskovanja okoli! Paše video mi je uspelo narediti
do konca! To pa me tako razveseljuje! V polnosti in čisto sem srečna, da sem
lahko unikatnost in pristnost v vseh pogledih!
Paše rogljiček je tako dobro hrustljav zraven! Svež! Kako pa imam to
rada! Res sem hvaležna za to unikatnost in lepoto! Zdaj je moj čas! In točno
zdaj! Kako sem srečna! Pa še tako lepo sem se oblekla! Odlično se počutim.
Veš kaj sem spoznala, da me vse moje bitje kliče naprej. Pa se ne
pomaknem! Kaj pa če bi se?! Kot da me stari moment vleče naprej! V staro in
poznano.
Kaj pa če ne bi toliko razmišljala? Kaj pa če bi živela bolj samosvoje
življenje? Kaj pa če bi uresničevala intuicijo eno za drugim, brez
razmišljanja?
Kaj če bi samo šla za svojim sanjam, kot da mi pripadajo? Kot da me tam
pričakujejo? Kaj če bi si upala? Kaj če bi samo bila v vsem, kar sem, vse, kdo
sem?
Si upam intucijo bolj poslušati in je ne jemati kot nergajoč opomnik,
da še nisem tam, ko bi rada bila?
Kaj če bi ji zaupala, da ima večjo sliko in da je čas, da se res
pomaknem naprej? Kaj pa če bi? In lahko bi.
In danes je dan, ko sem res lahko. Vse. Kar sem lahko. Včeraj sem spet
dobila navdih, kaj bi rada naredila s svojim življenjem. Sledila bom temu
navdihu. Zaredi sebe. Ker se bom tako bolj počutila. Zaradi sebe. In ker se
želim počutiti dobro. Res se želim!
Kako si kaj danes, res?
Moje življenje je pesem. Poetičnost ali nič!
Ljubek poetično lep sijoč pristen dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje te ljubi z vsem srcem!
