Follow it email naročanje

ponedeljek, 6. april 2020

Tečaj čudežev - 97. lekcija: Sem duh.

Poslušam svoje srce: Mi smo mi! Jaz sem jaz. Ti si ti!

Poslušam svoje srce: Mi smo mi! Jaz sem jaz. Ti si ti!: Samo nekaj! Mi nismo del družine, družina je del nas. Mi nismo del odnosa, odnos je del nas. Nič od tega nas ne definira. Mi smo mi! ...

Mi smo mi! Jaz sem jaz. Ti si ti!

Samo nekaj!

Mi nismo del družine, družina je del nas. Mi nismo del odnosa, odnos je del nas. Nič od tega nas ne definira. Mi smo mi!

Ne glede, kaj se dogaja v drami okoli nas, kjerkoli, v družbi, družini… mi smo lahko srečni.
Vse je doprinos!

Naša sreča je prioriteta. Pristnost.

Moja sreča je prioriteta. Moja pristnost.

Srečna sem lahko, ne glede, karkoli se dogaja v družini. Ne glede, da je kdo v kriz in prekomerno skrbi. Če tudi zame. To ni moja stvar.

Nikogar ne morem osrečiti.

Lahko pa sem sama srečna. Spoštujem njihovo odločitev, da bodo skrbeli ali živeli kakorkoli.
To pa je bilo pravo razodetje zame!

Prej sem skrbela, če so skrbeli, zdaj pa sem lahko srečna, ne glede, kaj in kako se odločijo živeti.
No, vsaj trudim se!

Živim z igrivostjo. Radostjo. Pristnostjo. Svobodno ustvarjalnostjo. Srečo.

Ljubim ta čudovit dan! Naj bo tak tudi za vas!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost in polnost in veselje! Zdaj! ne spuščajmo mimo vabil sreči in radosti. Zdaj še jih bolj rabimo!

nedelja, 5. april 2020

❤️ Osredotočanje

Soul journey: Blossom in city ... a meditation walk ❤️

Poslušam svoje srce: Pijem sončne žarke...

Poslušam svoje srce: Pijem sončne žarke...: Kako je lepo zunaj na balkonu. Vsaj malo zraka! Saj se hecam! Včeraj sem bila na sprehodu in je vse tako lepo cvetelo. Prav lepo mi je bil...

Pijem sončne žarke...

Kako je lepo zunaj na balkonu. Vsaj malo zraka! Saj se hecam! Včeraj sem bila na sprehodu in je vse tako lepo cvetelo. Prav lepo mi je bilo. Sonce, ki je počasi zahajalo. Grelo me je s svojimi zadnjimi žarki. Tako lepo mi je bilo. Prav uživala sem.

Zdaj pa uživam na balkonu, ko sem v viseči mreži. Sonce sije in me greje po nogah. Prej mi je sijalo v obraz. Lepo mi je bilo. Prav zadovoljna sem.

Lepo življenje imam.

Kako zanimivo, da si sami ustvarjamo čarobnost.

Mogoče je ne ustvarjamo. Je pa vsaj ne pustimo mimo. Orhideji mi tako lepo cvetita.

No, opazim čarobnost. Malenkosti so pomembne.

Že to guganje na viseči mreži daje čisto drugačen pogled na moje življenje. Pestrost. Zabavnost. Lahkotnost. Barvitost.

Počutim se kot kuščar, ki pije sončne žarke s kožo. Dremavo mežika z očmi. Samo je, v tem lepem trenutku.

Čutim svoje telo, kako uživa v sončnih žarkih. Moje telo ve, kaj je zame dobro.

Zdaj pa nekaj o kavbojkah. So mi prav. Nekako. Samo raje sem v trenerki. Zakaj ne bi uživala tega sproščenega časa še bolj, ko sem lahko polnost in pristnost. Sem v tem lepem sproščenem dnevu in opažam čarobnost, da ne gre mimo.

Ljubek sijoč pristen igriv srčen sijajen žareč nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in polnost in veselje! Zdaj! Opazimo čarobnost in povabila igrivosti.