Follow it email naročanje

četrtek, 24. maj 2018

Naj izzveni...

Poletna noč! Čarobna noč! Kako tople so že noči! Kako svetle so zvezde! Zdaj, ko je več sonca, je več navdiha vsepovsod! Sicer ne vem, akj ima vreme z navdihom! Ampak meni deluje hujše kot vsi vitamini skupaj! Poživi me! Še bolj čutim živost! Še bolj me vleče v naravo! Vitamin sonce!!! (Še malo pa bo vitamin morje! Obožujem!)

Včeraj pa je bila prava nevihta! Tako močna! S strelami! In grmenjem! Čista popolnost! To obožujem! To naravo vedno bolj čutim v sebi! Tudi v meni je moč nevihte! Samo večinoma jo potiskam dol! Ne dajem ji prostora! Sama s sovjim omejenim svetom in pogledom ustvarjam svoje življenje! Mogoče pa je zdaj ravno pravi čas za nevihto v mojem življenju! Za svežino! Za jasnost potem!

Mogoče pa ni treba, da je tako dramatično! Lahko se nabira čisto počasi! Korak po korak. Kapljico po kapljico! Jasnost!

Obožujem pogovore! Vedno me tako nasmejijo! Toliko sproščenosti je v njih! Toliko različnih zanimivih svetov! Prave komične situacije nastajajo! Pestrost! Igrivost!

Rada pa gradim sploh to bližino s sabo. Sem v sozvočju s sovjo naravo? Se slišim? Sem povezana? Si tega zares želim? Včasih me mora kaj povoziti (mislim energijsko, kot tank, da se spet bolj poslušam…).

Kaj mi pravi moje srce? To niso velike stvari. Čas se ustavi. Angelski zbor se prikaže. Slišim nebeško glasbo. Vetrc obstoji. Ves svet obstane. Ne! To so drobceni namigi. Malo po malo. Vsak trenutek sproti. Samo prostor jim dam. Med vožnjo. Med sprehodom. Med dremanjem. Med kuhanjem. Pod tušem. V glavnem vedno.

In tudi, ko me kaj povozi, si samo rečem:
»Zdaj je, kar je. Naj izzveni… Zdaj lahko drugače.«

Seveda si še rečem zraven, da za drugič vem. Pa tudi če ponovim. Pa kaj! Za drugič vem! Zdaj je, kar je! zdaj pa grem dalje! Sem kjer sem! In tukaj želim cveteti! Za drugič vem!

Ljubek pristen barvit dan!

Cmok! Cmok!









P.S.: Vsak dan je dragocen! Bubamara: Black Cat White Cat - Goran Bregović, Emir Kusturica (https://www.youtube.com/watch?v=M3MfuFoULYI)

sreda, 23. maj 2018

K A T E J A : Spring? Where!?!


Hi my Beloved!


I would like to say that I appreciate the conversations. Especially when each is allowing the other, that is, what it is. To me are so precious my beloved women! Sister and mother. I always get new insights.



Sometimes a conversation takes place before the haircut. This is definitely more important. The conversation is definitely more important. In the fullness.

Everything is arranged as it should. And it's all right.


I would like to write how I love colors. Together, I can give the most weird combination.

Unthinkable! And it comes fine. A green T-shirt with white dots and a bloody skirt with all possible colors. The base is strongly apricot. Each is excellent. Together? Hm? Also!



I love the vibrancy of colors. I love how everything works together. Or not. And then this is beauty. I love my style. Colorful. Kitsch. Too much. But it's cute! Chick!

In nature, I always find peace and connectivity. It's like a sanctuary. As a peace that's always inside me. I just forget sometimes. Like a love that is hidden by small everyday life. But never disappears.



Sometimes the seasons come with a little delay. It's a little too much rain. But it's never an obstacle to not taking a trip. At least to the pond. Life is so magical as I make it.

I've got a long green skirt here. I also have nails in this style ... and shoes! For the freshness, I added some white ...


A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥














P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Pomlad? Kje?!?


Hej moje drage, moji dragi!

Rada bi povedla, da tako cenim pogovore. Sploh, ko vsak dopušča drugemu, da je, kar je. Meni sta tako dragoceni moji ljubi ženski! Sestra in mama. Vedno pridem do novih spoznanj.

Včasih pride pogovor pred frizuro. To je vsekakor bolj pomembno. Pogovor je vsekakor bolj pomemben. V polnosti.
Vse se uredi, kot se mora. In kot je prav.
Rada bi napisala, kako obožujem barve. Skupaj lahko sestavim najbolj čudno kombinacijo.

Nepredstavljivo! In pride odlično. Zeleno majico z belimi pikami in rožasto krilo z vsemi mogočimi barvami. Osnova je močno marelična. Vsaka zase odlični. Skupaj? Hm? Tudi!

Obožujem živost barv. Obožujem, kako se vse lepo skupaj ujema. Ali ne. In je potem to lepota. Rada imam svoj stil. Barvit. Kičast. Preveč. A vseeno ljubek! Šik!

V naravi vedno najdem mir in povezanost. To mi je kot svetišče. Kot mir, ki je vedno v meni. Samo včasih pozabim. Kot ljubezen, ki jo majhne vsakdanjosti zakrijejo. Nikoli pa ne izgine. 

Včasih pridejo letni časi z malo zamude. Kar malo preveč dežja je. Ampak to ni nikoli ovira, da se ne peljem na izlet. Vsaj do ribnika. Življenje je tako čarobno, kot si ga naredim.

Tukaj imam oblečeno dolgo zeleno krilo. Tudi nohte imam v tem stilu... in čevlje! Za svežino pa sem dodala malo beline...

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥














P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!

Pristnost na soncu...

Ne morem verjeti, da sonce dela take čudeže! Samo sedim tukaj. Na najbolj dubonem oblazinjenem s pojšterčki obloženem fotelju, kar je mogoče. Sedim tako, daima noge na soncu. Čevlji se prelivajo v barvah zlata. Kako mi je to všeč. Ko jih premikam v soncu, spremijajo barve, bleščijo se  kot tisoče zvezdic skupaj. Rada imam ta čas, ko že lahko imam bolj poletne čevlje. Sončim se, kljub temu, da sem v senci božansko!

Rada imam te pomladne dni polne sonca. Že dologo sem jih čakala. Tako. Več kot sem na soncu, boljše se počutim. Pestrost.

Če ne bi občutila strahu, kaj bi dosegla? Kaj bi si upala, če me ne bi hromil strah?

Samo bila bi. Živela bi naravo v sebi, ki je moja pristnost. Po krvi, po duši sem pisateljica. Umetnica. Slikarka. Fotografinja. Vse to bi živela bolj drzno. Bolj bi imela jajca, da seuresničim na vseh teh področjih. Pa res rabim jajca za to? Včasih že.

Lahko pa samo vsak dan malo stopim k svojim sanjam. Samo vsak dan po malo stopam naprej. Včasih je že dovolj, da se spravim iz postelje. Včasih je že dovolj, da plešem po stanovanju. Včasih pa je sprehod tisto, kar me zvabi in stanovanja.

Čakaj! Nekaj sem včeraj slišala in že naprej s tem pesmizmom! Daj no! Saj pa znam voljše. Ne samo, da znam! Že prav utrjena sem v tem.

Čar je v potovanju, ne v destinaciji. Ne na cilju! Kaj pa bi jaz? Teleportacijo!? Pa da zamudim vse te sočne trenutke! Ni šans. Za nič na svetu ne bi želela izpsuti to danes. Pisanje na soncu, a vseeno v senci.  Vetrc v laseh. Sam proces pisanja. To mi je v taki užitek! To mi je tako veselje. Ptički skačejo okoli. Prinašajo mi soročila. Samo užvaij! Lep dan! Pa to je popolnost!

Rada bi napsiala, da sem dovolj. Jaz sama se dovolj. Ni mi potrebno biti popolna, to je dolgčas. To ne obstaja. Čerpav je ta trenutek popolnost! Pristnost je tiso, kar mi je pomembno. In tega imam vedno več v izobilju! Kako to cenim!

Ljubek sijoč dan od znotraj navzven!

Cmok! Cmok!









P.S.: Življenje je veličastno ljubko! Robbie Williams, Love My Life (https://www.youtube.com/watch?v=j4ggyO-OFXU)

torek, 22. maj 2018

K A T E J A : Look at that beauty!


Hi my Beloved!

I was cycling in the city. A lot of cars used a trumpet. They had all four signposts turned on. Waving with the scarves through the window! And whistle! What a beautiful sight! In the middle of the event, there was a long white limousine! How luxurious! Fantastic looked all along! It was a wedding!



Yesterday, I made an important step forward. To myself. Kidding. To my dreams. Well, it is also true that to myself. Obviously. I've edited papers, which I've been delaying for a long time. I feel so easy. I'm fascinated.



I had a lot of time for myself. Also, I can take the time to read a book in peace. How satisfied I am. Full of tips. But most of all this, listen to your heart.


I know. I know. I know. And do I really listen?


In the last few days, I see thoughts everywhere. Listen to your heart! Follow your heart! Your heart knows! That's it! (I can’t even ignore the fact that the title of my blog I listen to my heart. An additional icing on the cake!!!)


Can it be said better!? Divine! Divine!


What else is left but to listen to your heart?


Definitely my dreams come true when I can explore castles! Most importantly, I adore the Baroque Hall. All walls are painted in lovely colors! All furniture is extremely valuable. I feel as if time had stopped. Just sip all this beauty! (The best thing was that I had company. She was the same excited as I was!)


I'm wearing a very easy clothes to explore. Open for all the adventures of the day! Comfortable shoes. White pants and jacket for freshness. A pinch of red for revitalization. In reality, it does not matter at all! Look at this magnificent old castle! Gosh! Perfection!


Have the nicest lovely happy pink day!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥














P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Poglej to lepoto!


Hej moje drage, moji dragi!

Bila sem s kolesom v mestu. Polno avtov je trobilo. Imeli so vklopljene vse štiri smerokaze. Mahali so z rutami skozi okna! In žvižgali! Kako lepi prizor! V sredini dogajanja pa je bila dolga bela limuzina! Kako razkošje! Fantastično je izgledalo vse skupaj! Poroka je bila!
Včeraj sem naredila pomemben korak naprej. K sebi. Hecam se. K svojim sanjam. No, saj je tudi res to k sebi. Čisto. Uredila sem si papirje, kar sem že dolgo odlašala. Počutim se tako lahkotno. Prav fajn mi je.
Imela sem veliko časa zase. Prav sem si lahko vzela čas, da v miru berem knjigo. Kako to paše. Polno nasvetov. Najbolj pa to, da poslušaj svoje srce.

Vem. Vem. Vem. Pa ga zares poslušam? 


Zadnje dneve pa vsepovsod vidim misli. Poslušaj svoje srce! Sledi svojemu srcu! Tvoje srce ve! Pa ja je to! (Ne morem niti mimo dejstva, da ima moj blog naslov Poslušam svoje srce. Še dodatna pika na i!!!)
Kaj je še sploh lahko lepše povedano! Božansko! Božansko! 
Kaj mi še preostane drugega kot da poslušam svoje srce?
Definitivno se mi uresničujejo sanje, ko lahko raziskujem gradove! Najbolj pa obožujem baročno dvorano. Vse stene so poslikane tako v ljubkih barvah! Vso pohištvo je izjemno dragoceno. Počutim se, kot bi se čas ustavil. Samo srkam vso to lepoto! (Najlepše pa je bilo, da sem imela sokrivko. Enako je bila navdušena kot jaz!)
Oblečena sem čisto lahkotno za raziskovanje. Odprta za vse pustolovščine dneva! Udobni čevlji. Bele hlače in jaknica za svežino. Ščepec rdečega za poživitev. V resnisi pa sploh ni pomembno! Poglej ta stari veličasten grad! Božasnko! Popolnost!
Imej najlepši ljubek srečen pink dan!

Ljubek dan poln pustolovščine!

-Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥












P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Pol pol!? Ne!

Kako sploh razvijati svojo ženskost? Zakaj se želim zdaj, ravno zdaj pogovarjati o tej temi? Kakšne prebliske imam? Kam me vleče pot?

Vedno sem se rada oblačila lepo. Tako. Kičasto. Skladno s tem, kar sem. (Ati se je vedno hecal, da če bi bil lepši, bi že bil kičast! Jabolko vseeno ni padlo daleč od drevesa! Ne glede na to, da nismo ravno živeli na ravnem. Na ravnini. Lahko bi se zakotalilo dlje! Sreča pač!) Vedno sem rada eksperimentirala. Skupaj sem dala stvari, ki niso bile očitno za skupaj. Izjemno so se ujemale. Na divji način. Rada sem se izražala skozi oblačila.

Staršem to ni bilo preveč všeč. Ali sem bila preveč elegantna, ali premalo. Dokler niso obupali. To je dobro! Spomnim se, kako pisano sem se oblekla na pokopališče. Dolgo krilo. Kar neke divje kombinacije skupaj. Še meni je bilo malo izven cone udobja! Potem pa sem še srečala sošolko. Samo na hitro sem jo pozdravila. V sebi pa sem si mislila, pa zakaj hudiča ne poslušam staršev! Lahko bi se obleka vsa v črno! In hlače! No, ampak drugi dan mi je rekla, da sem bila dobro oblečena. Uh, to pa je bil pogum! (To pa je bila pohvala!!!)

Rada sem izražala sebe skozi oblačila. Sem pa bila tudi divja po naravi. Vse sem preplezala. Na češnji sem splezala najbolj visoko. Plezali smo skupaj nad prepadom. Spodaj je tekel potok. Vse se mi je zdelo zanimivo. Bolj se mi je zdelo nemogoče, bolj mi je bil izziv. Skale na morju. Pestro.

Ne vem, kako sem uskladila to svojo raziskovalno naravo in ženskost. Zdaj vidim, da tu ni nič za usklajevati. Sem samo ženska, ki rada raziskuje. Zakaj pa to ne bi šlo skupaj? Jaz pa sem se tako obremenjevala, da sem bila pol fant pol punca. Ni res! Samo pristna sem bila in sem delal to, kar mi je bilo v največje veselje!

Samosvoj dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Cmok!









P.S.: Samo tega si želim še več! Pristnosti!!! Liam Payne, Rita Ora - For You (Fifty Shades Freed) (https://www.youtube.com/watch?v=RQUuqbzQVsY)

ponedeljek, 21. maj 2018

Razkošje jutra...

Danes pa je tako ljubek dan dan. čisto po mojem okusu. Čisto po moje. Seveda, če sem si ga organizirala po svoje. Nisem dolgo spala. Potem sem si privoščila razkošje ob katerem vedno uživam. To je moja strast. Barve.

Uh, kako lepo! Imela sem zraven vso opremo. Nikoli ne vem, kjer pride navdih. In včasih me potegne na lepa mesta. Kar tako. Spontano. Rada zavijem po navdihu.

Tako sem pristala v moji ljubi kavarnici čisto ob Dravi. Kljub jutru sonce že tako lepo greje zrak. Dobila sem prostor v priv vrsti. V senci velikega drevesa. Tako dobro se počutim tukaj. Labodi so plavali mimo. Eden je bil še posebej lep. Tako razkošen. Sedela sem v naravni senci. Semena drevesa so letela po zraku. Eno mi je padlo celo za majico. Cel šop jih je počasi spolzelo po ekranu. Ljubko je bilo.

Zdaj pa pišem. Tukaj sem. Samo zato, da bi pisala. Mravljica leze po robu mize. Prej desno. Zdaj levo. Taka lepa mala črna.

Čisto morsko vzdušje. Poletno.

Zaveznice smo. Vse ženske smo zaveznice. Lepo govorimo ena od drugi. Ženska moč. Že tako nas drugi podcenjujejo, ne bomo si še to delale same. Niti sebi, niti drugim. Daj no! Čas je! Cenimo se! Ati je vedno govoril, če nimam kaj pametnega povedati, boljše da sem tiho. (Vedno imam kaj pametnega povedati…) Enako velja za nas. Če nimaš kaj lepoega povedati o drugi ženski, boljše, da si tiho. To je to!

Nekje sem gledala video o potovanju po svetu, kako je bila izbrana, da potuje tri mesece po svetu, dela video vsebine, posnetke… vse. Za to pa je bila plačana deset tisoč dolarjev. Nekje tako. Izbrali pa so jo samo zaradi njene pristnosti. No rekla je za nasvet:
»Če si moški, se tako verjetno preveč ceniš. Misliš, da lahko narediš več kot v resnici.«
Za ženske pa je rekla, da se pomanjšujemo: »Če si misliš, da si vsaj približno prava, se prijavi, ker v resnici si!«

Saj ne gre, da če rodiš z določenim splovilom, da si večvreden. Samo vzgoja je resnično drugačna. Niti se ne zavedamo. Toliko je podtalnega. Bodimo pridne, nemoteče, pokorne, požrtvovalne. Ker je to dobro, ker je to dober karakter. Pa daj no! Koga hecamo! Dobro za koga!? Da se izžamem do pepela. Ko ne ostane nič sočnosti! Ne! Tukaj smo, da smo srečni. Da rastemo, da živimo svojo svobodo. Da živimo svobodo srca. Samo to je res!

Največ pa lahko naredimo, če začnemo pri sebi. Živim svoje sanje? Se pomikam proti svojim sanjam? Stopam vsak dan korak proti njim? Sem pristna? Sem v stiku s sabo? To je vse, kar je pomembno. Kaj me osrečuje? Kaj me veseli?

Danes pa srečen dan moje drage, moji dragi!

Cmok!









P.S.: Danes najprej osreči sebe! Pharrell Williams - Happy (https://www.youtube.com/watch?v=JRMOMjCoR58)

nedelja, 20. maj 2018

Popoln dan...

Kdaj pa ni pravi dan za razvajanje? Vsak ima svoj način. Tudi jaz. Odvisno od dneva. Včasih sem cel dan v pidžami na sedežni. Ali brez. Tudi odvisno. Od vremena. In samo uživam. Samo sem. Kdaj pa si želim bolj aktivne sprostitve. Sprehod po parku. Kako lepo vse cveti. Tako lepe oranžne rože. nekaj pa jih je že odcvetelo.

Vožnja s kolesom do tja. Vetrc v laseh. To je tako dragoceno. Zdaj sploh, ko je že topleje. Ni to zdaj vročina, da te skuri. Ampak je že.

Šla sem si kupiti nekaj lepega zase. Malo so se že začele razprodaje. Vedno pa si kupim kaj lepega. Nekaj takega, kar mi je res všeč. Tako sem dobila tako lepo krilo. Zraven sem si še kupila belo jaknico. Prav uživam v pregledovanju stvari skozi. Oblačil. Pogledam material. Pogledam od daleč. Najbolj pa mi je pomemben občutek, kako je, ko jo imam oblečeno. Rada imam lahkotne naravne materiale.

Potem sem po naključju srečala starše. Skupaj smo šli na kavo v Luft. Samo, ker je lepi razgled. Neverjetno. Sonce je bilo ravno prav skrito, da smo uživali v razgledu in senci čisto na vrhu.

V izložbi sem zagledala velike volančke. Obleka. Živo zelene barve. Želela sem si jo probati. Po trgovini sem pobrala vse barve, kar so imeli. Belo. Zeleno. Rdečo. In potem še različice majic. Božansko. Izgleda razkošno in šik. A kaj ko je umetni material. To bi se tako potila v tem. Jaz pa sploh, ko rada plešem. Ne morem sedeti pri miru in samo gledati. Kroj pa je bil popoln. Spodaj ozka. Tik nad kolenom. Zgoraj pa veliki volančki v dveh plasteh. Skupaj je dajalo tako valovit videz. Lahko sem jo imela na ramenih ali nižje. Bom že počakala, da dobijo kaj podobnega v naravnih materialih. Je pa bilo zabavno preizkušanje.

No to je bil moj način razvajanja danes. Uživala sem v kavici in klepetu. Pregledovanju oblačil. Izstopila sem iz svoje cone udobja. Fotografirala sem lepe detajle mesta. In čutila sem vetrc v laseh. Popoln dan. To se je zgodilo dopoldan. Kako super bo šele popoldan!

Ljubek dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Cmok! Objem!









P.S.: Kaj pa vetrc v laseh danes? Ali dež na koži? Ali žarki ljubezni? Danes je ta dan! Michael Jackson, Justin Timberlake - Love Never Felt So Good (https://www.youtube.com/watch?v=oG08ukJPtR8)