Saj pa te nismo kameleoni!

Ne moreš me prisiliti, da mislim negativno. Se pa to včasih kar samo obrača v glavi. Lahko se samo nasmehnem tej noriji in rečem, hvala za delitev in grem naprej po svoje. Polna optimizma, polna veselja, polna radosti. Vse sem. in to me sprošča. In sprošča me, da sem lahko jaz jaz.

Kako hitro sem se pripravljena prilagoditi. Za malenkosti. Če tu ne morem ostati pristna, kako naj potem ostanem pri velikih stvareh. Vidim, da si želim okrepiti to vez s svojim srcem.

Je meni super? Je meni pomembno? Je meni »fajn«? Je meni všeč?

Potem je to to!

Lahko povem najprej malenkosti, kot kje bi rada sedela. v katero kavarno bi rada šla. Začnem z manjšimi odločitvami. Potem pa nadaljujem. To je dovolj. Tako se začne.

Kaj vse smo pripravljeni, no sem pripravljena narediti za druge, za sebe, pa tako tako. Ali pa odlašam. Pa še to s stvarmi, ki so mi res pri srcu.

Danes je dan, da to vse spremenim. Seveda. To, kar sem odlašala, bom danes dala na svoj jedilnik. In sigurno ga bom oboževala, ker je po moje!

Veš kaj!

Na malenkostih se učim, da mi je potem lažje pri velikih stvareh!

Kako hitro dam na stran nekaj, kar se durim ne zdi atko zabavno, primerno, ali kakorkoli zadovoljujoče! Meni pa je! in tu sem, da ustrežem sebi! Jaz nisem ne vem kdo, soseda, teta, neznanka! Ne! Jaz sem jaz! in jaz vsem zase, kaj mi je všeč!

Ne vem pa za vas!?

Kaj je vam všeč? Kaj je vam v veselje? Kaj je tisto, ob čem vam zaigra srce!? Vi veste!

Danes si vzemimo pravico, da smo to, kdo smo. Da živimo po svoje. Dovolj časa smo že zabluzili z ugajanjem, prilagajanjem! Saj pa te nismo kameleoni! Saj v tem življenju ne! Smo kdo smo!

Ljubek srčkan pisan srečen uspešen dan poln smeha in radosti!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je drzna pustolovščina ali nič! Pristnost šteje!

❤️ Let life love you

Poslušam svoje srce: Meni so pomembne malenkosti

Poslušam svoje srce: Meni so pomembne malenkosti: Lepo mi je, da sem tukaj. Kako rada imam izlete! Sploh ne morem povedati! Hej, bila sem na čudovitem izletu v mestu v tujini. Naj bo skrivno...

Meni so pomembne malenkosti

Lepo mi je, da sem tukaj. Kako rada imam izlete! Sploh ne morem povedati! Hej, bila sem na čudovitem izletu v mestu v tujini. Naj bo skrivnost! In tako polna navdiha sem prišla nazaj. Želim si biti to, kdo sem. še bolj si želim poslušati svoje srce! zdaj!

Kako lepo življenje imam!

Zdaj, ko sem si dva dni neumorno čistila stanovanje, ko sem si uredila vse, kar je bilo potrebno zamenjati, in sem ga čisto spolirala, čutim še bolj povezanost z domom! Čutim, da mi vrača ljubezen nazaj.

Dajem mu jo z vsem srcem. In kar diha jo nazaj. vem.

Čutim to!

Meni so pomembne malenkosti. Zdaj je že decembrsko okrašen. Z zvezdicami. Lučka, ki gori. Tako, za romantično vzdušje. Tako lepo je!

Najbolj pa je po čiščenju prijala kopel. V soli – solni kopeli.

Nekaj se učim. Lahko sem jaz, ne glede na vse okoli. Lahko sem srečna, ne glede na vse okoli. Lahko sem srečna, ne glede na okoliščine.

Lahko se dogaja karkoli, lahko vzcvetim tudi v tem. O okoliščinah in poteh življenja ne odločam vedno. Pride kaj, kakšna »zanimiva situacija«. Zato sem tu! Pomembno pa je, kako jaz gledam na njo! Kaj pa če je ovira moja največja priložnost, da se dvignem na višjo raven in še bolj zacvetim! Kaj če je vse priložnost, tako dobro, kot slabo, (čeprav mislim, da ni sodb, vse je, kot je), povabilo, da se dvignemo na višjo raven.

Kaj pa če je vse res? Kaj če so naše največje ovire, naše najbolj »zanimive situacije«, naše najbolj »zanimive osebe« (zadostuje že ena fejst zanimiva (sitna)), samo povabilo, da se še bolj razcvetimo v vsej svoji lepoti!

Tako je!

Ljubek srčkan poln poljubov pisanega veselja dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Pa če še ne veš, življenje te ljubi! Pa če še ne vem, življenje me ljubi! Pa res je! Čuj!

Poslušam svoje srce: Daj no, ti šaljivka!

Poslušam svoje srce: Daj no, ti šaljivka!: Kdo bi mi mislil, da bo to moj najljubši računalnik? Ta majhna vijolična stvarca. Seveda imam rada lepe stvari. In sploh, če lahko pišem na ...

❤️ Dopusti življenju, da te ljubi

Daj no, ti šaljivka!

Kdo bi mi mislil, da bo to moj najljubši računalnik? Ta majhna vijolična stvarca. Seveda imam rada lepe stvari. In sploh, če lahko pišem na njih, v njih, kakorkoli…

Stvari obožujem. Lepe stvari. V kopalnici sem si ustvarila čudovite zelene odtenke. Vazic. Posodic. Ljubim dekoriranje svojega doma. rada imam izraznost, stvari, ki govorijo osebno o osebah, ki tam živijo. Rada imam poslikano platno z živimi barvami, tako naj bo tudi dom. Izraz oseb, ki živijo tam.

Rada imam morje. Zato imam tam ladjico. Rada imam zeleno barvo, ker me pomirja. To so kot moje domače toplice. Prižgane svečke. Pač lepo mi je.

Pa še nekaj obožujem! Moje skodelice za kavo. To se je zdaj slišalo kot nekaj majhnega. Mislim pa, da večje ne bi mogel biti, edino če iz sklede pijem! Daj no, ti šaljivka. Rada uživam počasi ob svoji kavi. Vem. Moja razvada.

Nikoli nisem bila proti stvarem. Ljubim jih. Seveda lahko tudi brez njih. Ampak nekako dopolnijo dom in moje stanovanje. Sploh imam rada stvari, ki jih uporabljam. Kot moje skodelice za kavo. to pa prav obožujem.

Lahko pa ta mesec podarimo sebe. V polnosti. Samo s svojo prisotnostjo bomo dali največ. Radostjo. Veseljem. Dobro voljo. Igrivostjo. To mi je tako všeč. Ali pa časom. Zakaj sploh hitimo? Potem pa nismo ne tam, ne tu. Vzemimo si čas za eno stvar in bodimo tam čisto prisotni.

Seveda je najlepše tudi lov na darila. Čeprav se bomo obdarovali simbolično, razen naših otrok, ljubih, navihanih človeških bitij, je zabavno izbirati darila. Rada imam to. rada imam obdarovanje. Mala pozornost, ki lahko polepša dan. v polnosti. In življenje.

Ljubek sijoč pristen srčkan srečen ljubčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost v vseh pogledih! Si upaš? Si upaš živeti radostno? Danes! Izzivam te!