Poslušam svoje srce: Čutim na koži...

Poslušam svoje srce: Čutim na koži...: Kaj ni lepo, ko je sonce? Vse je tisočkrat lepše. Počutim se kot bi se odprla vrata soncu in sončnosti in lesketanju in blišču. Pravijo, da ...

Čutim na koži...

Kaj ni lepo, ko je sonce? Vse je tisočkrat lepše. Počutim se kot bi se odprla vrata soncu in sončnosti in lesketanju in blišču. Pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti. In res je! Ampak sonce je vedno sonce! Ne moreš zgrešiti.

Si predstavljaš, kako je vsako jutro vzšlo že ne vem koliko let? Sto, tisoč, milijon…

Na sonce se lahko zanesemo! In tako se lahko zanesemo na naše upanje. Vedno vzhaja! In vsak dan je nov začetek. Ne glede, kar je bilo včeraj. Vse je izbrisano v temi. Lahko začnemo na novo. Si upam? Si upam začeti na novo? Bi še kar vlačila stare stvari s sabo? So mi postale domače? So mi že preveč domače? Zmorem živeti brez njih? Zmorem živeti na sveže.

Zdi se mi, da me preteklost še kar želi objemati. Ali če ne objemati, vsaj čutim njen dotik. Ali vsaj sapo na svoji koži. Vem, da je tam. In včasih pride nenapovedano. Kar pritihotapi se. S sabo prinese veliko zastaranih stvari, in vlečejo se kot veriga. Kar ne neha! Pa to! Kaj pa to!? Pa to!

Vem. Prišla je samo zato, da jo pozdravim. Hvala, da si. Zaradi tebe sem danes to, kdo sem. Moja točka moči je zdaj v tem trenutku. In če sem popolnoma pristna in prisotna in prisebna v zdaj, preteklost lahko ostane preteklost.

Pogledam si roke. Še sem živa. Diham. Dihanje me povezuje z Vesoljem. Ljubeznijo v meni. S srčnostjo. Vse je dobro. in v mojem svetu je vse dobro, kot bi Wayne rekel. In res je.

Lahko prideš na obisk, ampak ne bom ti pustila dolgo ostati. Vse zdaj je bolj zanimivo in privlačno. Kaj je bilo je bilo. In hvaležna sem za to. Ampak zdaj! To je tisto pravo!

Še bolj se želim osredotočati na to, kar imam rada. In kar ljubim. In ljubim zdaj ta trenutek! (Že diši po kavi… kako je življenje lepo!)

Ljubek sijoč pristen razigrano vesel dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te ljubi z vsem srcem! Poslušaj svoje srce! Točno ve zate!

You are enough!

Poslušam svoje srce: Uh, je fajn sveže!!!

Poslušam svoje srce: Uh, je fajn sveže!!!: Pa prav uživam. Danes je moj dan, da sem lahko zadovoljna in srečna in mi je vse tako lepo. Dobro se počutim. Sem lahko še malo bolj srečna?...

Uh, je fajn sveže!!!

Pa prav uživam. Danes je moj dan, da sem lahko zadovoljna in srečna in mi je vse tako lepo. Dobro se počutim. Sem lahko še malo bolj srečna?

Seveda. Zdaj!

Včeraj sem si naredila tako dobro kopel. Kako pa to prija. Če bi bila mačka, bi predla.

Kaj pa kaj dolce vita? Ne vem zakaj me to vedno najprej spomni na sladoled. Čaka me dober. Mangov sorbet. To je moje veselje! Mango pa mi je res dober. Nikoli ga prav nisem marala. Vedno sem jedla kaj bolj sladkastega kot lešnik, pa nutela, zdaj v novodobnih časih, pa raffaelo, kaj takega no… to se spomnim. 

Potem! Potem pa sem poizkusila ta mangov sladoled v Ilichu v Mariboru. To pa je božansko. Res. Zdaj pa še samo mango jem. No na morju sem jedla tangerino. In je bila tudi okusno kiselkasto dobra. Res. Nekaj drugačnega.

Smo pa zadnjič imeli družinsko srečanje in sem prišla bolj na kocu na vrsto. Verjetno sem kje padla v gužvo na cesti. Potem pa se usedem k naši mizi in sva z očetom imela iste okuse. In mama in sestra iste. Samo, da še je bil moj sladoled večji, ker je ata prej prišel na vrsto. Oba sva si izbrala borovnico in jagodo.

Uh, sem že imela zajtrk. Če ne bi kar na sladoled navalila. Komaj čakam še bolj tople dneve, da bo sladoled že skoraj za zajtrk.

In tako se danes moje dolce vita nadaljuje. Res imam lepo življenje! Res! Hvaležna sem za to!

Ljubek sijoč pristen srčkano srečen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Poslušaj danes še bolj svoje srce. Naj te vodi k vsem srčnim željam.

Poslušam svoje srce: Pripravljena sem biti srečna!!!

Poslušam svoje srce: Pripravljena sem biti srečna!!!: Kako sem uživala. Samo malo sem skočila na morje. Zato, ker se imam rada. In zato, ker morje vedno koristi. In zato, ker ljubim morje. In ...

Pripravljena sem biti srečna!!!

Kako sem uživala. Samo malo sem skočila na morje. Zato, ker se imam rada. In zato, ker morje vedno koristi. In zato, ker ljubim morje. In zato, ker mi je super biti ob morju. Samo sedim tam. Samo sem tam. Samo uživam tam!

Ljubko mi je samo sedeti ob morju. Poslušati. Samo biti tam. Valovanje je tako nežno. In sonce na koži. Čisto posebno! Rada imam ta užitek! In polnost. In radost tega trenutka. Zdaj.

Vedno imam občutek, da se celim pri morju. Opuščam še bolj staro. Opuščam še bolj vse, kar mi ne služi. Samo opuščam in lahko sem zadovoljna, da sem tukaj kot sem. Vse sem že generalno opustila. Ne obsojam nič v svoji preteklosti. Objemam jo. Lahko pa opustim še malo več. Lahko sem še bolj pristna. Samosvoja.

Lahko se še bolj odprem svoji sreči. Lahko se še bolj čisto odprem svojemu srcu. Pripravljena sem. Pripravljena sem na lepa doživetja. In vse je za kaj lepo. Ampak res! Pripravljena sem uživati. Pripravljena sem za dobro.

Dovolj je bilo trpljenja. Dovolj! Ni mi več za take neumnosti. Zdaj se odpiram sreči! Še bolj se odločam, da bom srečna! Na strežaj ji odpiram vrata! Vse sem! Zdaj!

Ljubek sijoč pristen sončen dan poln ljubezni!

Cmok! Objem!

P.S.: Ah, ali kaj poslušaš svoje srce? Si kaj pristna? Pristen? Kako si kaj povezana / povezan s svojim kompasom, srcem?