Enjoy who you are!

Poslušam svoje srce: Malo zvaditi...

Poslušam svoje srce: Malo zvaditi...: Tako je to. Si res upam zaupati, da je vse zame? Čisto vse. Mislim, da sem še na področju znanja. Samo na robu in se vse počasi preveva ...

Malo zvaditi...

Tako je to. Si res upam zaupati, da je vse zame? Čisto vse. Mislim, da sem še na področju znanja.

Samo na robu in se vse počasi preveva v modrost. Tista tanka nit med tem, da več in med tem, da lahko zaupam. V resnici, ker mi je to edino naravno iz spoznanja.

Vse bo. In vse je že zdaj. Lahko se učim. In lahko zaupam. Vse je del mene. In vse zdaj nastaja v meni.

Uh, kako je to pestro.

Lahko zaupam, da če se mi je porodila želja, da obstaja pot do nje.

Samo vadila še je nisem. Malo jo moram zvaditi, si jo posvojiti, prisvojiti…

Tako da jo res začutim in da mi postaja vedno bolj naravna. To je zame! Tako je! Točno tako je in nič drugače! Če je zame, je zame!

No v takem smislu, samo na bolj umirjen način. To ni neka revolucija.

Seveda, želja, prišla si. Zdaj se moram navaditi nate. Zdaj ti dajem večno več prostora. Se navajam nate z vizualizacijo, z zbiranjem idej, s sanjarjenjem o tem, kako se dobro počutim, kot da si že uresničena. Vse to je že zdaj moje, na neki vibracijski ravni. Zdaj se še samo dovolj sprostim, umirim, zaupam, vibriran na njeni vibraciji, da j lahko dopustim, da se res uresniči.

In tako so ve želje zato tu, da bi se bolje počutila. Saj se počutim bolje.

Želim si željo, seveda, da bi se počutila bolje.

Kaj pa če bi se že zdaj počutila bolje, ko samo slutim željo, da je na poti. Kaj če bi že zdaj praznovala, proslavljala, kot da je že tukaj. Lahko?! Seveda lahko!

Že zdaj je slavje!

Že zdaj je vse to moje!

In samo to, vse kar je moje, bo našlo in že išče poti k meni. Samo jaz jih zaustavljam s svojimi prepričanji. Ampak zaupam, da me srce vodi dalje, moja intuicija, tudi mimo tega.

Počutim se, kot bi oživela, kot bi spet postala živa, kot bi si dala dovoljenje, da živim sovje življenje, zdaj!

Ljubek sijoč pristen srčkan uresničen vesel dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tvoje v polnosti... zaživi ga po svoje...

Poslušam svoje srce: Nalezla sem se od Kojca...

Poslušam svoje srce: Nalezla sem se od Kojca...: Kako lepo življenje imam! Sploh ne morem verjeti! No, ne pretiravajmo! Saj lahko verjamem! Kaj ni zanimivo, kaj sem prebrala v...

Montenegro: Sutomore I Come swimming with me!

Nalezla sem se od Kojca...

Kako lepo življenje imam! Sploh ne morem verjeti!

No, ne pretiravajmo!

Saj lahko verjamem!

Kaj ni zanimivo, kaj sem prebrala v Učeniku življenja od Kojca, da vsa naša prepričanja ustvarjajo naše življenje.

In če danes začnem razmišljati drugače, potem si danes ustvarjam drugačno življenje!

Kako pa zdaj to!?

Seveda sem komaj pri prvi lekciji…

Ampak! Ampak!

Kaj če bi dala možnost najprej takim stvarem… mislim…

Vse se dogaja zame.

Vse je tukaj zame.

In seveda je potem tu hvaležnost. Cenim vse te lepote v svojem življenju.

Izgubila sem nit. Tisto rdečo…

O čem sem že pisala.

Torej. Misli spreminjajo poglede. Realnost. Spreminjajo dojemanje realnosti.

Prepričanja vplivajo na vse. Kaj bi torej lahko verjela, da bi mi olepšalo življenje? Tu ne mislim na zunanje popravke… na notranjost… od znotraj navzven… da se počutim še bolj srečno, izpolnjeno, zadovoljno… ustvarjalno. Jaz. Jaz kot jaz.

Vse Vesolje mi stoji ob strani ob kreiranju fantastične zgodbe. Mojega življenja.

Kaj pa drugi pol? To kar si ne želim?

Res je, da več pozornosti, ko temu posvečam, bolj raste.

Pa si tega želim?

Ne!

Sklep torej!

Delam več tega, kar ljubim.

Osredotočam se na to, kar imam res rada.

Osredotočam se na to, kar je že dobro v mojem življenju.

Zabavam se. Čimbolj uživam. Ne vem, zakaj sem se najprej videla z dobro knjigo na plaži. Ampak ne ob največji vročini… no, recimo v senci. To je to!

Danes sem tukaj, da si polepšam dan. In s tem posledično življenje! Juhu!

Pa to je lahko!!!

Ljubek sijoč pristen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zate. Danes! Tukaj! Ne delaj se, da zdaj ne veš! Naredi si dan po svoje...

Poslušam svoje srce: Čutiš to barvitost?

Poslušam svoje srce: Čutiš to barvitost?: Mr. Braun, Sutomore Cenim, da imam tako lep dan pred sabo. Zakaj sploh sem srečna? Kaj pa vem. Mogoče zaradi tega, ker cenim, ...