Follow it email naročanje

četrtek, 22. november 2018

Ob meni pravem času...

Mmmm, kako me življenje vedno preseneti. Tako rada imam malenkosti, ki me razveselijo. Če se že ne bo nehalo to s kolesom! Spet sem si ga zaklenila. Saj si ga vedno! Ampak zdaj sem ključe pustila pri vulkanizerju.

Kaj je to sploh mogoče? Peljala sem se kar daleč. Po take vsakdanje stvari, ki sem jih potrebovala. Radič. Barvo za lase. Papriko. Limone. Sigurno še kaj. Stebelno zeleno. Potem pa sem si mislila, kako le bom jaz to vse spravila na kolo? Košara spredaj se mi je kar naenkrat dozdevala veliko manjša. Zakaj sem toliko sploh nabasala v trgovini? Ko sem potem razporedila vse, kako bom, sem se začela prebijati do ključev na dnu torbice. Kako da ni ključev? Od stanovanja so. To pa je tudi vse!? Daj no! Kako!? To ni bilo prvič!?!

Druga razporeditev. Ta veliko vrečko v naročje. Drugo na ramo! Gremo peš. Drevesa so tako lepa ob cesti. Bilo je kar težko za nositi. Tu pa tam sem malo menjala položaje, da je bilo lažje.

Potem pa sinhronost. Kako naključje je bilo, da sem čakala pri semaforju. Ravno se je mimo pripeljala kolegica. Že prej sem obžalovala, da se nisva vseeno dobili na kavi. Zdaj pa jo srečam tukaj! Seveda me je peljala domov. Prej pa sva še skočili na čaj! Kako rada klepetam z njo. Pravi užitek. To pa je čista sreča in pristnost. Tako jo občudujem, kako močna ženska je! Rada jo imam. Očitno, da nama je bilo usojeno, da se vseeno vidiva! Obe sva imeli toliko za urediti, pa sva preložili čaj na drugič. Ampak očitno je danes bil pravi dan!

Kaj je s temi ključi? Vse je v moje najvišje dobro. čisto pravi čas se je vse zgodilo. Bila je čisto druga ulica, kjer se drugače vozi in jaz tudi ponavadi ne hodim tam. Če bi imela ključe od kolesa, bi že davno bila doma. Ampak tako se ne bi srečali. Lepo je, da si je vzela čas. Tako sem hvaležna!

Vse se uredi popolnoma tako, kot se mora. V dobro vseh vpletenih. Najvišje dobro!

Rada sem zdaj v tej točki življenja. Odpira se. V vse smeri. Katera pot se bo osvetlila zame, pa bom videla. Včasih je to vmesno obdobje pravi blagoslov. Poslavljanje in sprejemanje novega.

Ljubek kičasto srečen dan!

Cmok! Objem!












P.S.: Poslušam svoje srce in hodim po pristni srčni poti. To je moje veselje in sreča. Tako želim, da vsak posluša kompas srca. Sway - Dean Martin  (https://www.youtube.com/watch?v=Nx0ekVnQEn8)

sreda, 21. november 2018

K A T E J A : Totally enthusiastic!


Hi my Beloved!

What did I learn this journey? Every day can be genuine and exploration.



I create a life as I want every day.


Less is more. So many clothes! Why!? Six dresses for four days?


First, it's time for coffee. Then is the time to slowly explore the city. Everything will wait for me. The ruins and rocks are in no hurry. Not today. And I’m not in hurry, too. It's a vacation!


I love having a morning in the city, when the whole city is asleep. I adore walks then. That's my time.


How pleased I am! Lucky! Totally enthusiastic!


Sometimes the colors are just a pinch, a piece of dress. But they still give it the right touch. Emphasis. All other lights! That's why I love colors! The bouquet is so perfect!



A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥














P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Čisto navdušena!


Hej moje drage, moji dragi!

Kaj sem se naučila to potovanje? Vsak dan je lahko pristen in raziskovanje.

Vsak dan sproti si ustvarjam življenje, kot si ga želim.

Manj je več. Sploh pri oblačilih. Zakaj sem imela za štiri dni šest oblek zraven?


Najprej čas za kavo, potem pa počasi naprej raziskovanje po mestu. Vse me bo počakalo. Ruševinam in stenam se nikamor ne mudi. Ne danes. Meni pa tudi ne. Dopust je!

Rada imam jutra v mestu, ko še celo mesto spi. Takrat obožujem sprehode. To je moj čas


Kako sem zadovoljna! Srečna! Čisto navdušena!

Včasih so barve samo ščepec, delček oblačenja. Pa vseeno ji dajo tisti pravi priokus. Poudarek. Vse drugo zažari! Samo zato imam rada barve! Šopek pa je tako popoln!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥














P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Leti, leti, leti...

Kaj si v resnici želim? Kam me vodi srce? Saj vem. Moje srce ve. Dovolj je sanjarjenja in čas je za uresničevanje. Malo bi še kar oklevala. Vem. Ne morem več čakati. Kaj bo drugače? Vedno se bom učila nekaj. to je tako normalno. Nikoli ne bom dokončana. Tudi kot skala, ki izgleda navidezno nespremenjena, se kdaj kruši, jo perejo nevihte, spoka, naredi odprtino za kako rastlinico, da zrase na njej ali jo poraste mah. Nikoli ne bom vedela vsega. Torej kaj še ploh čakati?

Boljši časi so zdaj. Čutim z vsem srcem, da se želim pomakniti naprej. Ampak ne samo s pisanjem. Zdaj me vleče akcija. Nekaj stvari si želim preveriti, dokler se dokončno ne vržem v to. Ali ono. Nikoli ne bom bolj pripravljena kot zdaj. Ampak tako je. Na začetku si slab, že zato, ker je faza učenja. Ampak vsaj stopam v želeno smer. Ampak sem pripravljena rasti, se učiti, se izboljševati.

Imam notranjega ustrahovalca, terorista, ki mi kar govori, kaj vse bo šlo narobe in kaj še več lahko gre narobe in kako bo to pretreslo moje dosedanje življenje. Vem, ampak bo pa prineslo tudi veliko dobrega. In te grožnje strahu se še nikoli niso tako v polnosti uresničile. Samo potuha so, da ne stopim naprej. Samo, da ne stopim v neznano. Sveže. Novo. Polno zanimivo pustolovščino. Vleče me. In to vedno bolj močno.

Kako sem zadovoljna! Kar ne morem biti pri miru. Včeraj sem si prestavila pohištvo in mi je tako fajn, da je zdaj tako sveže. Veliko bolj všeč mi je in imam prostor za izražanje takoj pri roki. Tukaj imam rada nered. Vse barve pri roki. Platno. Čopiče. Vse si želim takoj na razpolagi. In tako sem si tudi uredila. Spet sem začela na večje platno slikati. Tako rada imam svoje življenje. Rada sem to, kar sem. V polnosti. Polno idej…

Ljubek ustvarjalen sijoč pristen lep dan!

Cmok! Objem!












P.S.: Življenje je tvoje?!!! Odpiram svoje srce ljubezni, pristnosti, edinstvenosti, kar sem… poetičnosti, barvitosti. Tako sem navdih, da tudi drugi hodijo po srčni poti. Vsak zase si ustvarja življenje, kot si ga želi. Srce je glavni kompas. Tako je! Queen - Don't Stop Me Now (https://www.youtube.com/watch?v=HgzGwKwLmgM)

torek, 20. november 2018

Hodi, hodi...

Kako rada pišem. To je moje življenje. Rada imam vse to in to mi je pomembno. Rada imam ta trenutek.

Včasih slišim kakšne neumnosti. Pa naj bodo. Nič ni takega, da vpliva name. Samo, če pustim. To pa tako pomeni, da že prej nisem bila čisto pri sebi.

Zdaj je moj čas. Kako sem zadovoljna, da sem se malo naklepetala. S prijateljico sva bili na kavi. Uživam. Ne morem verjeti, da je november in sva lahko sedeli zunaj! Malo je sijalo sonce. Rahlo. Nežno. (Samo za info. Vedno sem raje sedela znotraj. (Pod pojasnilo. Sploh pozimi. Imela sem kolegico, ki je vedno želela zunaj sedeti. Zaradi »svežega zraka«. Khmmm! Pa ja! Jaz pa sem zmrzovala zraven. Skoraj, da sem že šklavcala z zobmi. Razmišljam. V kaj sem se silila? Zakaj? Kaj me je te obsedlo! (Saj ne! Vse je učni proces! Mila sem do sebe danes. Vse si odpuščam. Nič si ni treba odpuščati. Je pa zabavno o tem pisati!)))

Danes pa je bilo tako prijetno sedeti zunaj. Se samo prepustiti kavi. Soncu. Klepetu. Smehu. Živosti. Lepoti pogleda na reko. Kako rada imam "toto" naše lepo mesto Maribor!

Mačka, Maribor, november 2018
Res je lepo!

Zdaj pa si kuham kosilo. Končno.

Sem navdušena, da si ustvarjam svoje sanjsko življenje?

Kam me danes vodi pot? Rada imam svoje lepo in ustvarjalno življenje. Danes pa me tako mika, da bi slikala. Samo ta lep črtast pulover si moram preobleči…

Računalnik se mi posodablja, je že na celih štiridesetih procentih. Pardon. Odstotkih. Pardon. Ne pardon. Oprostite…

Nekam se mi lušta potovati. Kaj pa potovanje vase? Kaj si želim zase v svojem življenju? Slišala sem polno novih idej za letalske karte. Kam gremo, moje drage, moji dragi?

Že vem. Naj še ostane presenečenje! Moje življenje se čarobno odpira vsemu!

Uh, je že na štiriinštiridesetih odstotkih! (Računalnik!) To pa je bil skok! (Da ne bo kje preko skočil, ko ima tako velik zalet!)

Danes si želim na sprehod. Včeraj sem si naredila kopel čisto do roba! Pa kaj se ti hecaš! Pozabila sem, da si točim vodo. Tako sem iskala novo destinacijo, da sem čisto padla noter! Božansko!

Ljubek sijoč pristen slasten sočen dan! Tvoj je! Naredi si ga vsaj ščepec po svoje...

Cmok, objem, moje drage, moji dragi...












P.S.: Sem anvdih za srečno življenje. Poslušaj svoje srce in hodi po srčni poti. Queen - A Kind Of Magic (https://www.youtube.com/watch?v=c2_xWTSyCuU)

ponedeljek, 19. november 2018

K A T E J A : New adventure...


Hi my Beloved!

What did I learn this journey? Every day can be genuine and exploration.

Every day I create a life as I want.





Less is more.


I'm worth a good life. I’m worth living in fullness and authenticity. That's why I'm here. This is then my life. Really. With all my heart. That's right! Now, slowly forward. A new adventure awaits me. Lets go! Life is mine. Now!


How pleased I am! Happy! Quite enthusiastic! Eeited! Full of hope! I love my life!



Nothing is more beautiful than monochromatic. Even more if it's in colors! And even more if the color is red! I know, the more strongly shines, the more I like it!


Life loves you!


Love with all your heart!


A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥













P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

P.S.S.: Hey, your life is loving you! Trust! I am inspired to open my heart. Anyone is inspired o listen to his own heart. We walk each in our hearts direction.


**

SLO: K A T E J A : Nova dogodivščina...


Hej moje drage, moji dragi!

Kaj sem se naučila to potovanje? Vsak dan je lahko pristen in raziskovanje.


Vsak dan sproti si ustvarjam življenje, kot si ga želim.
Manj je več.

Vredna sem dobrega življenja. Vredna sem sebe živeti v polnosti in pristnosti. Samo zato sem tukaj. To je pa potem moje življenje. Res. Z vsem srcem. Tako je! Zdaj pa počasi naprej. Čaka me nova dogodivščina. Gremo! Življenje je moje. Zdaj!

Kako sem zadovoljna! Srečna! Čisto navdušena! Vznesena! Polna upanja! Rada imam svoje življenje!

Nič ni lepšega kot monokromatičnosti. Sploh če je v barvah! In sploh, če je barva rdeča! Vem, bolj močno sije, bolj mi je všeč!

Življenje te ljubi!

Ljubi z vsem srcem!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥
















P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

P.S.S.: Hej, življenje te ljubi! zaupaj! Sem navdih, da odprem svoje srce. Vsak, ki išče svojo pot, naj prisluhne svojemu srcu. Hodimo vsak po svoji srčni poti.

Mninimalistka... pa ja!

Split 2018 (Polno velikih rib plava ob čolnu in vrveh! Res!)
Hej, kaj če bi si jaz pospravila omaro? Saj sem si jo že. Vse imam tako lepo urejeno po barvah. Od bele do rumene in potem rdeče, pa pinki in naprej. Ampak tako, če bi si malo zmanjšala obseg oblačil? Lahko bi.


Kaj sem napisala, da sem imela zraven kovček (majhen, mini, drobcen). V Split. Potovanje. (Naj samo omenim, da je bilo to potovanje duše. Kaj pa ni potovanje duše?) Zraven pa sem imela toliko lepih oblačil in vsega. (Preveč.)

Spodaj je tako toplo – vroče. Bundico sem pospravila v kovček zadnji dan. in pokrov ni šel zapreti. Zadrga se je nekako počasi premikala, dokler ni obstala. Na kolenih sem bila na kovčku, da sem ga lahko zaprla. Potem pa sem upala, da se zadrga ne vda pod pritiskom. Samo do doma naj vzdrži.

Pa bi res potrebovala toliko oblačil? Odlično sem se počutila v udobnih hlačah. Majici in srajci čez, če je bilo potrebno. Za sprehode proti večeru bi bil dovolj pulover in vetrovka. To je tri plus dva kosa oblačil. Tudi če bi vse štiri dni hodila enako oblečena, nihče niti ne bi opazil. Meni pa bi bilo dovolj. In ne bi imela problema zapirati kovček. No. Dodala bi še šal. Za popestritev. Torej šest kosov. Tako bom naslednjič potovala. Minimalistično. Se že vidim. Me pa res zanima?!  Bom prenesla to? Lahko. Bomo videli kako bo. Sicer nekaj bi si te že malo več zraven vzela. Tako sem prejšnjič razmišljala in sem potem kar cel kovček napolnila.


Uh. Lahkotnost v vseh pogledih. Tudi v pakiranju. Manj je več.

Zdaj pa na omaro. Saj imam rada svoje stvari. Ampak čas je za svežino. Verjamem, da je res, da nosimo samo dvajset procentov svoje omare. Če pogledam sebe. Vedno bi nosila iste čevlje, ker so mi udobni. Potem imam svojo najljubšo krilo. Črno pikasto. Puloverček. Komaj čakam, da bo malo bolj hladno, da ga začnem nositi.

Verjetno bi res najraje skozi imela oblečene moje najljubše stvari…

Dajem bolj prostor praznini, da se napolni s srčno energijo. Vse zalije svetloba in sijaj.

Sledim danes svojemu sijaju?

Ljubek sijoč dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!












P.S.: Življenje te ljubi! Čutiš te poljube snežink na koži, samo da so topli?! Živim po svoje in mi je všeč. Tako sem navdih, da ljudje poslušajo svoje srce in hodijo po srčni poti. Tako je! Kam te danes vodi srce?

nedelja, 18. november 2018

Danes... danes... danes...

Kako mi je fajn! Uh, ta fajn. Kaj je to? Štajerščina? Pohorsko narečje? Ali mala spaka!? Kaj pa vem. Odlično se počutim, da bo bolj razumljivo. Imam polno navdiha in danes ga bom uresničevala še bolj! Seveda se da! To bom naredila zase! Šla na sprehod! Narava me vedno poveže z mojim srcem. Ali pa se samo bolj odprem naravi v meni, da se poveže z naravo okoli mene. Kako sem zadovoljna!
Rada imam take ljubke udobne dneve! Vse je po moje. To tako cenim. Saj vem, nekatere stvari niso čisto. Ampak sem vseeno lahko srečna. Sem? Lahko?! Pa da vidimo, kako daleč bo to šlo. Nekaj me vleče slikanje. Barve.

Rada kuham. Danes si bom naredila pečene gobice in riž. Z veliko solate. (Tu so gobice mišljenje kot gobice, normalne gobe (ne nore gobice), samo jih imam tako rada, da jim pravim ljubkovalno gobice. Moje drage!)

Malo me že vleče novo potovanje. Samo to! Pa kaj ni vsak dan potovanje? Kako da ne! Če ne drugega je iz spalnice v kuhinjo ali dnevno. Seveda je odločilno, kaj tam delam in kako se tem počutim. To vse vpliva. Zakaj si ga ne bi naredila čim lepšega in zanimivega. Če pa grem ven iz hiše, pa je že tako prava pustolovščina! Kaj šele, če se odpravim v drugo mesto!?

Res je tako! Nič ni običajno! Vse je neko potovanje duše. Ali pa užitek na poti. Čeprav je to samo kavica. (Ne ti meni samo kavica! To je odločilnega pomena za moj dan in mojo dušo! V bistvu se mi vse zbere v tem lepem trenutku. Času pustim, da obstaja v neskončnost. Jaz pa tudi samo sem. In uživam v tem.)

Kaj je meni pomembno? Kaj si jaz želim na potovanju? Kaj si jaz želim na potovanju duše?

Najprej se želim znebiti oblačil. Rahlo jih imam preveč. Rada bi poudarila, da imam petdelno omaro. Čisto zase. Res je, da imam rada lepe obleke in vse to. Ampak petdelna omara? Res? Daj no! Manj je več! Rada imam barve. To je dejstvo. Lahko se znebim vsaj vseh črnih oblačil. Za začetek…

Kako sem vznemirjena! Polno idej imam! Kar ne vem, kje bi začela!

Ljubek pristen navdihnjen nagajiv dan!

Cmok! Objem!












P,S,; Življenje mi šepeta danes poetično ljubečo zapeljivo... Živim pristno polno življenje in si želim, da vsak živi srečno po svoje. Sem samo navdih! Caro Emerald - A Night Like This (https://www.youtube.com/watch?v=74LXx0wSqMI)