Mačja stran...

Maribor, december 2018

Moje življenje je zgodba, vsak dan s svežim listom. Bom gledala nazaj in prepisovala? Ali bom napisala kaj svežega? Kaj resnično pristnega? Kam me vodi srce danes? Živimo veselo pristno življenje po svoje.

Kar nisem želela iti spat. Bilo je že danes, pa sem mogla prebrati do konca. Zanimiva zgodba. Bom posebej pisala o tem. Toliko samosvojosti in poslušanja srca, njegove notranje narave. Res, skoraj brezpogojno. Neverjetno. Ekstremno. Navdušena sem.

Podobno kot zgodba Freedya Mercury, samo bil je to, kar je.

Nimam tako ekstremnih pogledov na svet in nisem tako divja in drugačna. Samo v nekaterih vidikih. Pustimo zdaj to! Preveč podrobnosti! Izbris! Zakaj pa si potem vseeno ne upam biti to, kar sem? Saj si upam, malo po malo. Čisto malo po malo. Tako, da še imam občutek, da sem, pristna.

Pri obeh omenjenih pa je to šlo na polne. Saj sta imela neka obdobja neodločenosti ali nedoločenosti. Vseeno pa sta potem, ko sta odkrila svojo resnico, za to tudi živela. Saj to je tisto, za kar se res splača živeti.

Kaj je miška, se bom spravila iz luknjice? Si bom dovolila biti levinja, kot se vidim v resnici? Ali pa vsaj mačka?! Mačke so mi pri srcu. In to z razlogom, ker so tako samosvoje. Udomačene samo do mere, kot jim je všeč. Imajo tudi ostre kremplje, če je potrebno. Pa kaj to jaz sebi grozim? Pa daj no! Vse je prepleteno nežnost in moč.

Pa kaj res moramo o mačkah? Verjetno pa niti nisem mačka, ker tako uživam v kavi. Ampak moja mačja stran zraven prede od užitka.

Ljubek sijoč pristen kičasto srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je pustolovščina?! Kam greš danes? Kam te vodi srce? Poslušajmo svoje srce!  Dean Martin - Let it Snow! (https://www.youtube.com/watch?v=mN7LW0Y00kE)

Pa kaj!?!!!!!

Izjemno dobro se počutim, da sem si res vzela čas zase, za izlet. To mi pa toliko pomeni. Mrzlo je. Pa kaj! Vedno je čas za potovanje. Pa čeprav tudi samo do sosednjega mesteca. Kako je ljubko. Pogrešala sem ga že. Grad. Reko. Sprehode ob vodi. Čisto blizu. Tako lepa pot je polna lučk. Božansko. Lepo. Za mojo dušo. Grad ravno obnavljajo. Pogled na mesto pa je čudovit! Še zvonik, stolp cerkve izgleda majčken. Majhen. Ljubek. Pristen. Strehe so tako lepe barve. Vsi odtenki opečnato rdeče. Rada imam to unikatnost pogleda na strehe, v ozadju reka in polno malih hišk. Vmes sredi vse te majhnosti, prepletenosti pa se dviga cerkvica. Saj je velika. Ampak od zgoraj je čisto majčkena.

Ptuj, Musikafe, 2018

Sprehod pa mi vedno napolni pljuča. Božansko. Zdaj pa sem na toplem čaju. V moji najljubši kavarni. Z mačkami. Seveda obožujem mačke.

To pa je res potovanje za dušo. Zdaj pa se malo grejem na toplem in pišem. Rada ima to. Veličino tega občutka raziskovanja. Vedno sem malo zgubim. Zanalašč. Grem po ulicah. Kaj pa je tam? Kaj pa tam? Tu pa nisem bila. Potem se malo izgubim in vedno najdem veličasten drugi pogled na mesto. Spet z drugega kotička.

Čaj pa je tako dober. Okusen. Popoln. Topel. Vroč. Ni vroč, ravno prav. Prej sem šla po ulici. Pokukala sem skozi okno. Sedežna me je prav vabila. Zdaj pa sem tukaj. Rada imam to preprosto srečo. Božansko. Nadnaravno vsakodnevno lepoto.

Všeč mi je stena polna izsekov literature. Krogi s poetičnostjo. Stavki, ki imajo pomen, kakor za koga. Kakor kdo rabi. Bom delila kak krogec z vami.

Ljubek pocukrano srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je vsak dan polno priložnosti, da me razveselijo. To je moja izbira danes. Razvajanje. Ustvarjanje. Čas zase. Želim tudi tebi, da izbiraš cukerčke tvoje duše, zaklade tvojega srca. Vsak dan sproti se odločamo za srečo. Si zraven? Brandi Carlile - The Story (https://www.youtube.com/watch?v=o8pQLtHTPaI)

Me slišiš? Hej!!!

Kako dobro je bilo brati v postelji! Prav pogrešala sem knjige. Saj sploh nisem vedela, da jih. Saj sem vsak dan skoraj malo brala. Ampak tako, kot te knjiga potegne vase. V zgodbe, pusti domišljiji prosto pot. Srečen si, kot je glavni lik srečen in žalosten, ko je junak žalosten. Njegovi uspehi so tvoji uspehi. Čisto sem padla noter. Dobro branje. Najbolj pa mi je bila všeč ta njegova narava, ki ga je klicala in je tudi naredil vse, da ji je sledil.

Dala mi je veliko misliti. Kje me kliče moja narava, pa se še delam gluho? Slišim, pa nočem slišati. Kako je to? Zakaj? Še kar vztrajam v tem udobju vsakdanjika. Ampak ta vsakodnevna rutina mi prinaša vsakodnevne običajne učinke, ki niso več tako posebni. Ne dajejo mi tistega pravega zadovoljstva. Bom še kar vztrajala v tem udobju, ki je samo navidezno?

Rada imam pustolovščino, sploh tako, ki je globinska. Znotraj sebe. Vse se spreminja v meni. Potem pa še navzven. Rada imam to drznost in svežino. Sama se najbolje poznam. Seveda je potem najlepše priti nazaj v zavetje doma. V moj brlog. Kaj sem slučajno medved? Rada bi si ustvarila svoj brlog čimbolj udobno. Samo zato, da potem grem raje v svet, sem tam vse, kar sem. celovitost. Pisanost. Drugačnost. Potem pa se spet vrnem v brlog.

Ne moram povedati, kako me je navdušil Freedy Mercury. Poslušala sem še nekaj njegovih intervjujev. Bil je čisto sproščen, tak kot je. Povedal je, da je samo to, kar je. Da je spontan na odru, Da dela to, kar mu je res v veselje in to zna najboljše. Navdih vedno priteka. Deli samo njegov pogled na teme (ljubezen), ki so jih že vsi občutili. Več mi je tudi, kako je vse stavke končal z "darlig". Moja draga, ljubi, ljubček, srček. Kako simpatično. Čisto samosvoj je bil in je v tem užival. Izražal je svojo edinstvenost. Bil je drugačen in imel je pogum, da je živel čisto po svoje.

Ljubek sijoč pristen samosvoj dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Živim polno srčno življenje in tako naj bo srce danes naš kompas. Samo danes. In potem vsak dan! Tako je!

Govoriš o?!

Zdaj sem prebrala knjigo skrivnost življenjske energije in pravilne pozornosti Petra Amalietti.

Najbolj me je navdušilo poudarjanje pravilne drže, ker drugače sploh življenjska energija ne kroži.

Kolikokrat mislim, da se držim vzravnano, pa sem samo cela napeta. To bi res rada vadila. V knjigi je podroben opis pravilne sproščene vzravnane drže, ki se jo je treba samo naučiti. Že to nam poveča kvaliteto življenja. Kaj šele, če vse povežemo z dihanjem.

Knjiga se mi zdi mešanica vseh modrosti, predvsem pa doživetja in prakso avtorja, ki že sam mnogo let izvaja vaje. Zajetih je kar nekaj slovenskih pregovorov. Lepo se mi zdi, da je vključena tudi naša slovenska tradicija (modrost).

Zelo lepo se mi zdi poudarjanje, da je treba negovati vrednote povezovanja, ljubezni, spoštovanja, dobrohotnosti, sožitja… Pomembno je, da jih vtkemo v vsakdanjik življenja.

Seveda pa mi je bilo najbolj všeč, da je omenil tudi Esther in Jerry Hicks.

»Tisti, ki največ govorijo o uspehu, so uspešni. Tisti, ki največ govorijo o zdravju, so zdravi. Tisti, ki največ govorijo o bolezni, so bolni. Tisti, ki največ govorijo o revščini, so revni. Takšen je Zakon.«

»Osredotočanje na rešitev vzbuja pozitivna čustva, osredotočanje na problem vzbuja negativna čustva. In čeprav je razlika subtilna, je pomembna, kajti ko čutite pozitivna čustva, v svoje življenje privlačite to, kar si želite. Ko čutite negativna čustva, privlačite to, česar si ne želite.«

»Če obraz obrnete proti soncu, bo senca ostala za vami.« Maorski pregovor

Cenim, da je avtor tako obsežno zgodovinsko modrost tkal tako lahkotno med sabo. Knjigo sem prebrala na mah in jo toplo priporočam. Naj bo to le vabilo, da se je lotite sami.

Všeč mi je bilo, da je pomembno, da delamo kar ljubimo. Ali vzljubimo sedanjo službo, delo ali pa si najdimo novega. Poudarja tudi, da je vse potrebno delati z največ sedemdeset odstotkov moči.

Dih je zelo pomemben. Naj bo dolg in sproščen, umirjen, globok.

Ljubek pristen sijoč dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Srčno vam želim, da ste srečni. Srce pa je naš glavni kompas. Kam nas vodi danes? Queen - Live at LIVE AID 1985 (https://www.youtube.com/watch?v=A22oy8dFjqc&t=48s)

Posodobitev notranjosti...

Kako uživam, ko je jesen. Pa še je vedno sonce. Tako lepo je tukaj naokoli. Vem. Rada imam svoje življenje. Res. Že samo zaradi tega, ker sem dovolj spala in je sonce. Že to je dovolj. Kaj šele, da sem lepo doma zavita v kociko in pišem! Lepota nad vsem!

Potem pa grem na sprehod. Nekam me vleče. K reki. Proti toku.

Samo, če pa pogledam tako v življenju, zakaj bi sploh karkoli proti toku? Zakaj ne bi vse sprejela kot je in samo bila. V svojem toku reke življenja. Vse sprejmem, kot se je zgodilo. Vse vzorce. Jih objemam. Hvala, ker mi kažete, kako ne gre. Kako bi rada zgodbo pisala drugače? Seveda je danes moj čas. Zdaj v tem trenutku je moj čas. Tu in samo tu je moja točka moči. Tako je!

Hvaležna sem, da se mi točno določeni vzorci še bolj razkrivajo kot kdajkoli. Tisto, ko mi pljuskne mrzla voda v obraz! In to je dobro! Samo zbudi me! Pljusk! Zaslužim si boljše! Zaslužim si le najboljše! Tako je! Moje življenje je dragoceno. Jaz sem dragocena. Točno taka kot sem.

Sproščam se v tem lepem toku. Samo uživam in se fokusiram na to, kaj si želim. Kako se želim počutiti. In samo to vadim. Pa da vidimo, kako bo šlo.

Še zadnji požirek kave. Še zadnji šluk. Kako je bila dobra! uživam v njej! Tako rada imam okus. Prav prija mi. Potem pa že imam pripravljen čaj. Z medom. Ker ga imam rada in ker koristi mojemu telesu.

Kaj pa to, da lahko imam vse?! Vse sem lahko. In dovolj sem že zdaj.

No mogoče bi še napisala to, da je stare vzorce možno pozdraviti. Že ozaveščanje in sprejemanje, da karkoli je bilo, je bilo. To je preteklost. Zdaj pa se zavestno lahko odločam drugače. Hvala, da ste bili z mano stari vzorci, zdaj pa vas več ne potrebujem. Tako je!

Nekaj je osvobajajočega, ko spoznam, da so bili na delu samo vzorci. Brez krivde. Nikjer. Samo naučeno, privzeto obnašanje. Zdaj pa lahko posodobim svojo notranjo programsko opremo. Samo tako, da poslušam sproti svoje srce.

Ljubek sijoč pristen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Pristnost je lepa. Bodimo, kar smo v srcu. Točno taki kot smo, smo res neponovljivo čudoviti. Tako je! Srce nam je kompas.

Ne! Normalna!?!

Danes je dan za sprostitev. Sprehod v naravi in pisanost dneva. Kaj pa poezijo? Poetičnost dneva? Vse si lahko ustvarjam zase. Kot si želim. Že dolgo nisem pisala pesmi. Kaj pa čakam? Zvezek na nočni omarici čaka. Pesmi čakajo. Pa pesniški večer tudi.

Zdaj sem se spomnila prijateljice, s katero sva se tako dobro razumeli. Vem. Zdaj se že nisva slišali več kot pol leta, ker je menjala službo. Kaj če bi jo povabila na kavo? Pogrešam jo. Iskreno prijazno ljubko klepetanje. Odkrivanje duše. Čas je. Za veseli december ali veseli januar. Kako bo imela čas.

Pomembno je, da se družimo z ljudmi, ki gradijo odnos z nami, ne pa ga rušijo. Ali nas rušijo.

Kaj ni zanimivo. Vse kar je na koncu pomembno je, ali odnos raste, se gradi ali ga ruši!? Potem pa ja ni težko imeti lepega odnosa. Saj pa ima vsak občutek, kaj je radostna rast, gradnja ali jemanje opek stran?! Slej ko prej potem nastane praznina. Vse, kar je bilo zgrajeno, izginja proti nič. Lahko začneš graditi znova. Ampak odnos je živa stvar. Ne vem, kako roži, ki je nisi sproti zalival, gnojil, potem, ko se je že posušila, še vdihneš življenje? Mogoče pa. Samo za odnos sta vedno potrebna dva.

Tako imam rada odnose, kjer sem cenjena in ljubljena zaradi tega, kar sem. Točno zaradi tega, kar sem. In drugi so iskreno radi z mano. Jaz pa z njimi.

Pa nič ni to, če sem čudna. To je moja lepota. Kdo pa ni čuden. Ne rabim biti navadna, ali vsakdanja, normalna. Ne! Samo pristna. To je dovolj!

Ljubek simpatičen pristen dan!

Cmok! Objem!

P,S,: Poslušam svoje srce. Sem samosvoja v vseh pogledih. Tako si ustvarjam pristno srčno srečno življenje. Pa ti?!

Kaj pa si želim?

Vodi me pisanost tega, kar sem. rada sem to, kar sem. vem. Kako bi si ustvarila pot, življenje, da bi meni bilo všeč?

Gledala sme film Queen Bohemian Rasparody. Božansko. Nič ni bil, Freedy. Nič. Samo to, kar je. Ne kralj glasbe, ne kralj gejev, ne kralj ljubezni. Samo pristen. Užival je življenje. Tako me je navdušil. Samo pristen je bil. Kaj si želim ustvarjati zase? Kaj si želim biti? Kdo sem? kako bi meni ugajalo življenje?

Danes sem imela tako lep privid, da živim ob morju. Tako lepo je valovalo morje. Nežno, a vseeno močno. Sicer je bil jesenski dan, kot je danes tukaj v Mariboru.  Vem, rada bi živela ob morju. Mogoče. Kdaj. Čas je, da si danes bolj ustvarjam življenje, kot si ga želim. V polnosti.

Danes že uživam. Še malo, pa je čas, da grem domov. Tam se odlično počutim. Izjemno.

Čakaj. Prej ko odbrzim dalje. kako si res lahko danes ustvarjam življenje, kot si res želim? Sem slikarka. Sem pisateljica. To si želim, še več ustvarjati. Sebe. Taka kot sem. ljubezen do sebe je tudi to, da delam to, kar me veseli. Čakam, da se to še bolj ugnezdi v meni. Jaz sem pristnost. Jaz sem točno to, kar sem. sem vse, kar sem. še nastajam. Še postajam. Ampak še zdaj sem vseeno dovolj. Že zdaj sem vse. Nikoli ne morem narediti dovolj, da se počutim dovolj. Najprej se želim počutiti dovolj. O tem samo jaz odločam. Samo jaz odločam. Dovolj sem. zdaj sem odločena.

Pripravljam gnezdo zase.

Veš kaj, kaj čutim? O čemerkoli. Če potem temu sledim, vem, kaj bi rada. Potem izgine vsa nedoločnost. Meglenost.

Pa kaj je lahko lepšega kot to, da sem lahko to, kar sem. popolnost. In si ustvarjam popoln svet zase. To pa mi je tako pomembno. Samo zame. Potem imam končno kaj dati, ker če ne sem zagrenjena, da si ne ustvarjam sveta zase, kot si ga želim. In kaj si želim? To je zdaj moje raziskovanje. To je zdaj moje odločanje. To je zdaj moja strast. Samo raziščem. Najbolj pomembno pa je, da poslušam sebe. Poslušam svoje srce. To je to!

Ljubek sijoč pisan dan! Tvoj je!

Cmok! Objem!

P.S.: Tako me je osrečilo, da lahko poslušam svoje srce. Vsak treniutek dneva. Kaj mi pravi danes? Kam me vodi danes? Pa tebe? Queen - Bohemian Rhapsody (https://www.youtube.com/watch?v=fJ9rUzIMcZQ)